V četrtek, 2. 9. 2021, je potekalo Srečanje županov in podžupanov treh strank, ki so članice evropske ljudske stranke (EPP), SLS, SDS in N.Si v Samostanu Mekinje v Kamniku. Gost srečanja je bil predsednik Evropske ljudske stranke (ELS-EPP) v Evropskem Odboru regij (OR), g. Olgierd Geblewicz, Maršal Regije Zahodno-Pomeransko/PL. Osrednji gost pogovora s slovenske strani je bil predsednik Državnega sveta g. Alojz Kovšca.

Uvodne pozdrave je podal župan Občine Kamnik, Matej Slapar, kot gostitelj dogodka. Zbrane navzoče so pozdravili tudi predsednik kluba SLS in župan Občine Litija, Franci Rokavec; zastopnik Kluba SDS in podžupan Občine Škofljica, Boris Zupančič ter predsednik kluba N.Si in župan Občine Žiri, mag. Janez Žakelj.

Srečanje je v času Slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije ponudilo odlično priložnost za zanimiv pogovor in izmenjavo pogledov z izkušenim lokalnim politikom o nekaterih temah pomembnih za prihodnost EU kakor tudi vprašanjih povezanih z nadaljnjim razvojem sistema slovenske lokalne samouprave. Gospod Geblewicz je še posebej poudaril ključno opredelitev EU po krepitvi regionalne in lokalne ravni, spodbujanja načela subsidiarnosti in njene finančne krepitve. Predstavil je delovanje Evropskega Odbora regij kot osrednje institucije, ki na EU ravni zastopa interese občin in regij iz vseh držav članic EU. V nagovoru je izpostavil pomen naslednje EU finančne perspektive tudi za financiranje občinskih projektov v Slovenije, ki bodo pomembno pripomogli k nadaljnjemu izboljšanju pogojev življenja vseh posameznikov. Posebej je izpostavil vlogo OR v razpravah v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

Gospod Kovšca je v svojem nagovoru predstavil vlogo Državnega sveta za razvoj lokalne samouprave in regionalnega razvoja ter izpostavil iniciativo, ki jo kot strokovno skupino, vodi Državni svet v smeri regionalizacije Slovenije.

V razpravi so udeleženci pozdravili pozitivne spremembe na področju financiranja občin. Župani so poudarili pomembnost prioritetne vključitve trdih infrastrukturnih projektov v finančno perspektivo EU 2021-2027 in v program za okrevanje, saj je to osnova za nadaljnjo rast in kvaliteto življenja državljank in državljanov.

Na srečanju so vsi predstavniki klubov SLS, SDS in N.Si podprli nadaljnjo prizadevanje Državnega sveta o nadaljevanju zakonodajne iniciative za uvedbo 2. stopnje lokalne samouprave (ustanovitev pokrajin). Zbrani župani so bili enotni v apelu namenjenem vsem parlamentarnim strankam, tako poziciji kot opoziciji, da ne glede na ideološke razlike stopijo skupaj in podprejo iniciativo Državnega sveta.

Franci ROKAVEC Predsednik Kluba županov SLS

dr. Peter VERLIČ Predsednik Kluba županov SDS

mag. Janez ŽAKELJ Predsednik Kluba županov N.Si

Ljubljana, 28. 8. 2021 – Glavni odbor SLS optimistično o pripravah na volitve, na katerih bodo nastopili kandidatke in kandidati SLS na skupni listi Povežimo Slovenijo, ki bo predstavljala most med povsem razklanima političnima poloma v Sloveniji; skupen nastop kmečkih organizacij prinaša prve pozitivne premike pri odnosu vlade do kmetijstva; proti škodljivi centralizaciji Slovenije tudi z združljivostjo funkcij župana in poslanca; za čim večjo precepljenost odraslih ter spoštljivo in argumentirano komunikacijo o ukrepih zaradi Covid-19; za čim večje angažiranje mladih v pozitivnih družbeno angažiranih aktivnostih.

Na sinočnji seji so člani Glavnega odbora SLS pod vodstvom Darije Jamnik, v Ankaranu v razgibani in optimistični razpravi podprli program priprav na lokalne in parlamentarne volitve, na katere se SLS pripravlja skupaj z drugimi strankami, civilno-družbenimi skupinami in posamezniki v okviru gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Po poročilu predsednika SLS Marjana Podobnika o pogovorih o vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih vidikih sodelovanja na skupni listi PoS je več razpravljavcev ocenilo, da bo skupna lista gibanja PoS predstavljala most med povsem razklanima in vse bolj osovražena političnima poloma v Sloveniji.

Ob obravnavi skrajno zaskrbljujočih razmer v slovenskem kmetijstvu, zaradi katerih tisočem slovenskim kmetij grozi propad, so člani GO SLS izrazili zadovoljstvo, da je preko usklajenega nastopa različnih kmečkih organizacij prišlo do prvih pozitivnih premikov pri odnosu vlade do slovenskih kmetov in kmetijstva. Ob tem je podpredsednik SKZ pri SLS Marko Cigler izpostavil, da bo le z vzpostavljanjem pravičnih razmerij v verigah od proizvajalca hrane do potrošnika, z debirokratizacijo in s podporo tudi malim in srednje velikim kmetijam možno Sloveniji zagotoviti polno samooskrbo s hrano in s tem prehransko varnost tudi za primere zapore meja ali drugih izrednih razmer.

Med glavni programskimi prioritetami SLS je prizadevanje za decentralizacijo Slovenije in primerljivo kakovost življenja v vseh slovenskih regijah. Zato so člani GO SLS podprli dogovor v okviru gibanja PoS, da se v novem mandatu ponovno uvede združljivost županske in poslanske funkcije. To bo ob nerazumljivem odlašanju z oblikovanjem pokrajin vsaj delno omejilo škodljivo centralizacijo Slovenije s tem, da se bodo problemi slovenskega podeželja in drugih okolij izven državnega centra bolj približali mestu odločanja v parlamentu in vladi.

Ob obravnavi razmer zaradi pandemije Covid-19 in pobudi za čim večjo precepljenost odraslih, so se zavzeli za spoštljivo in argumentirano komunikacijo o vseh vprašanjih, povezanih s Covid-19. Le tako bo možno priti do višje stopnje zaupanja, ki je predpogoj za povečano precepljenost posebno najbolj ranljivih skupin. Podprli so proaktivni pristop Regijskega odbora SLS Slovenska Istra pod vodstvom Vesne Starman, ki je uspel vzpostaviti sodelovanje med različno politično usmerjenimi nosilci s ciljem pomagati mladim in šolnikom, ki se soočajo z velikimi izzivi zaradi naraščajočih problemov s področja duševnega zdravja kot posledice spremenjenega načina življenja zaradi Covid-19.

Ob koncu so člani GO SLS podprli predlagane aktivnosti Nove generacije SLS za večje vključevanje mladih v pozitivne politične in druge družbeno angažirane aktivnosti. 

Ljubljana, 26. avgust 2021 – Včerajšnji kmečki protest, v katerem so kot nosilci sodelovali tudi številni člani SLS, bo očitno prinesel prve resne pozitivne vladne spremembe za slovensko kmetijstvo. Po besedah kmetijskega ministra dr. Jožeta Podgorška se sredstva za plačilo na hektar kmetijskih površin ne bodo zmanjšala, zagotovljen pa bo tudi del potrebnih sredstev za investicije v kmetijstvu za prilagajanje novim tržnim in podnebnim razmeram.

Ta delna pozitivna sprememba pri odnosu Vlade RS do kmetijstva je bila dosežena zaradi usklajenega in skupnega delovanja vseh glavnih stanovskih, strokovnih in drugih organizacij, ki se zavedajo pomena slovenskega kmetijstva za zagotavljanja samooskrbe s hrano ter obdelanega in poseljenega podeželja. Zato čestitamo vsem sodelujočim partnerjem, ki so se kljub posameznim različnim pogledom uspele uskladiti v zahtevah, ki so za slovenske kmete in večjo samooskrbo s hrano najpomembnejše.

Za uresničitev obljubljenega in za dosego drugih pozitivnih sprememb bo izredno pomembno, da se usklajeno delovanje ohrani tudi v prihodnje.

Marjan Podobnik

Predsednik SLS

vir slik: Vestnik.si, Vecer.si

Ljubljana, 26. avgust 2021 – Danes praznuje častitljivo obletnico, 108. rojstni dan velik slovenski pisatelj in vzor neomajne borbe proti vsem totalitarizmom gospod Boris Pahor. S svojim življenjem in v številnih večkrat prevedenih knjigah Boris Pahor izpričuje držo zavednega Slovenca, ki kljub doživetim grozotam brez sovraštva išče načine za ohranjanje in krepitev slovenstva in mir med narodi. Pred leti je predlagal ustanovitev Slovenskega vsenarodnega sveta s ciljem, da bi kljub različnim pogledom na preteklost Slovenci poiskali pot za skupno prihodnost sodelovanja, razvoja in ohranjanja narodnih temeljev.

Ob voščilu za rojstni dan se je predsednik SLS Marjan Podobnik gospodu Borisu Pahorju zahvalil za njegov zgled in življenjsko pričevanje, ki bo ostalo trajen navdih vsem Slovencem, ki se in se bodo kdaj koli v prihodnosti borili za Slovenstvo, demokracijo in mir.

Predsednika SLS Marjana Podobnika z gospodom Borisom Pahorjem veže dolgoletno prijateljstvo, zaradi česar je bil današnji slavljenec skupaj z Ivanom Omanom tudi slavnostni gost ob praznovanju 30-letnice SLS v Unionski dvorani v Ljubljani.

Pošiljamo vam tudi do kratkega dokumentarnega filma: »Marjan Podobnik: Moja srečanja z Borisom Pahorjem«.

Ljubljana, 25. avgust 2021 – Predlog nove skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023 – 2027 je bil slabo pripravljen. SLS, Slovenska kmečka zveza pri SLS in svetniki Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza v KGZS smo v javni razpravi zahtevali bistvene spremembe s ciljem zagotavljanja večje konkurenčnosti slovenskih kmetov, večjega zanimanja mladih za kmetovanje tudi na manjših in srednje velikih kmetijah in s tem zagotavljanja večje samooskrbe Slovenije z lokalno pridelano hrano. Za namakanje, rastlinjake, zaščito pred naravnimi ujmami, prenovo hlevov in druge prilagoditve na spremenjene zahteve potrošnikov in podnebne spremembe je odločno premalo sredstev. Zato zahtevamo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlade RS, da nujno zagotovijo dodatna sredstva sicer tisočem slovenskih kmetij grozi propad.

Dosedanji načrt SKP ni prinesel zaželenih rezultatov, zaključila pa se je tudi javna razprava o SKP za obdobje 2023 – 2027. Slovenska kmečka zveza pri SLS, svetniki Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, številni kmetje in nevladne organizacije smo dali veliko pripomb, opozoril in predlogov za izboljšanje nove SKP, kajti predlog nove SKP za obdobje 2023 – 2027 je bil slabo pripravljen.

V pripombah smo zahtevali, da se enotna plačila na hektar ne zmanjšajo. Bistveno pa je glede na predlog potrebno povečati sredstva za investicije (namakanje, prenova hlevov, rastlinjaki, zaščito pred naravnimi ujmami, …), za spodbujanje mladih ter za prenovo slovenskega kmetijstva ter prilagoditve na spremenjene zahteve potrošnikov in podnebne spremembe.

Poudarjamo tudi, da morajo plačila dobiti tisti, ki zemljo obdelujejo ter pridelujejo hrano. Zagotoviti moramo dohodkovno vzdržnost za družinske kmetije. Ukrepov mora biti čim manj, predvsem pa morajo biti  jasni in ne birokratski. Mladim na malih in srednjih kmetijah, posebno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) moramo omogočiti vstop v ukrepe za mlade prevzemnike. To je le nekaj ciljev, ki bi jih po našem prepričanju nujno morala slediti nova SKP za obdobje 2023 – 2027, ki mora omogočiti razvoj  slovenskega kmetijstva, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo domače hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje.

Slovenska kmečka zveza pri SLS

Slovenska ljudska stranka

Ljubljana, 23. avgust 2021 – Danes obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. SLS je že na Kongresu leta 1994 v posebni deklaraciji izrazila spoštovanje vsem, ki so se kdaj koli borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu in tako gradili povezano družbo sodelovanja in razvoja.

26. avgusta letos bo praznoval 108. rojstni dan eden največjih simbolov neomajnega boja proti vsem totalitarizmom, tržaški pisatelj Boris Pahor. Njegov zgled nam je navdih za vztrajna in neomajna prizadevanja za krepitev resnične demokracije kot največjega jamstva, da se nam zgodovina z uničujočimi totalitarizmi nikoli več ne ponovi.

Vir slike: sl.avktarget.com

Ljubljana, 17. avgust 2021 – Ob državnem prazniku SLS izraža spoštovanje in hvaležnost vsem prekmurskim Slovencem in Slovenkam, da so ohranili svoj jezik, kulturo in budili narodno zavest po ponovni združitvi z matično domovino, čeprav so stoletja živeli izven meja svoje matične domovine.

Ob današnjem državnem prazniku, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, se spominjamo zgodovinskega dogodka, množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih. Na njem so plebiscitarno podprli združitev Prekmurja k matični državi po prvi svetovni vojni.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripada Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nato pa je 17. avgusta vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih.

Iskrene čestitke vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem, ki s ponosom proslavljamo ta dan.

V javni razpravi je Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji od leta 2023 do 2027. Gre za dokument, ki bo znatno vplival na to, kako se bo razvijalo kmetijstvo in podeželje, kako bo država skrbela za pridelavo hrane in s tem na stopnjo samooskrbe prebivalcev Slovenije. Razprava bo trajala do 15. avgusta 2021.

Svoj pogled na strateški načrt, ki po njunem mnenju to ni, sta danes na novinarski konferenci predstavila član Državnega sveta RS in član Sveta KGZS Branko Tomažič ter bivši minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekdanji poslanec Državnega zbora RS Ciril Smrkolj, oba tudi člana Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki.

Kakšni bi morali biti cilji SKP?

»Cilj nove Skupne kmetijske politike (SKP) mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje,« je poudaril Tomažič in spomnil na to, da nam pri tokratnem načrtu SKP Evropska unija pušča možnost, da si sami zastavljamo cilje, ki jih nato moramo tudi doseči, sicer bomo plačevali kazni. »V SKP so zapisani cilji, za katere ne verjamem, da jih bomo dosegli, med drugim visok odstotek ekološke pridelave,« je pojasnil.

Cilji po mnenju Tomažiča v dokumentu sploh niso opredeljeni, poleg tega pa bi bilo treba SKP debirokratizirati in jo narediti enostavno ter pregledno, da bi se vsak lahko odločil, v kateri ukrep bo šel. »Namesto zmanjšanja števila ukrepov se njihovo število povečuje, kar zamegljuje stanje; kmetje bodo težko sledili vsem ukrepom,« je pojasnil. Prav tako bi moral biti velik poudarek na večji pridelavi hrane, na način, da bi bila neposredna plačila namenjena kmetom, ki res obdelujejo zemljo in pridelujejo hrano, ne pa lastnikom kmetijskih površin, ki poleg tega, da zaračunajo najemnino, nato poberejo še subvencije.

»Na voljo je manj denarja za prestrukturiranje kmetij, kot je bilo v preteklosti. Poleg tega pa mali kmet ne bo uspel s prijavami na razpise, zato bo večino denarja, ki ga je že tako ali tako manj, šlo za d.o.o.-je in  druge firme,« je poudaril Tomažič in dodal, da v SKZ pri SLS zagovarjajo čim večji delež enotnega plačila po hektarju, s čimer bi prišlo do manj drobljena po posameznih ukrepih in preprečilo to, da bi mali kmetje izgubili sredstva, kar se bo po SKP, kot je napisana zdaj, tudi zgodilo. Prav tako v SKZ pri SLS ne pristajajo na to, da se iz prvega stebra sredstva prenašajo na drugi steber. »Država naj zagotovi dodatna sredstva za drugi steber,« so zapisali v izjavi za javnost.

Židan nas ni poslušal in sedaj ni nič bolje

Tomažič je poudaril, da v slovenski kmetijski politiki ni prave strategije. Epidemija covida-19 je pustila posledice tudi na kmetijstvu. Spomnila nas je tudi, da živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, velikih vremenskih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, nimamo nobenega zagotovila, da bomo lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali zgolj na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Zato je treba nemudoma spremeniti kmetijsko politiko tako, da bo le-ta spodbujala kmete k večji pridelavi hrane.

Ekonomski ter socialni položaj kmetov pa se žal namesto izboljšanja, iz dneva v dan slabša. Trgovina si še vedno reže svoj kos pogače in trgovska veriga slovenskega kmeta ne jemlje kot enakovrednega partnerja. Veliko je uvoza, pri tem pa je tudi premalo kontrole sledljivosti (ostanki pesticidov, zdravil). Pri tem je treba poudariti, da slovenski kmetje uporabljajo bistveno manj gnojil, škropiv, antibiotikov kot druge države, prav tako je daleč največji delež kmetijskih površin v Naturi 2000 v primerjavi z drugimi evropskimi državami, sta se strinjala oba govorca.

Odkupne cene so nižje kot v drugih primerljivih državah, hrana pa je na policah enako draga, če ne celo dražja. Ker je položaj kmetov vse slabši, se vedno več kmetij opušča. Na to so v SKZ opozarjali že prejšnjega kmetijskega ministra Dejana Židana (SD), je dejal Tomažič, a niso bili slišali. »Prejšnja kmetijska politika nas je pripeljala v manjšo pridelavo in večje opuščanje. Tudi sedanja garnitura se na naše pozive in predloge ne odziva,« je dodal.

Se bliža čas za ponovno zaporo mejnih prehodov?

Nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj je uvodoma spomnil, da je čas žetve in včasih so v takem času potekala aktivna pogajanja o odkupnih cenah žita, letos to slabo poteka. Spomnil je tudi na nekatere druge akcije, ki so reševale nepravična razmerja in prenizke odkupne cene. »Leta 1993 so kmetje znotraj SKZ pri SLS in Zadružne zveze pa tudi Sindikata kmetov Slovenije stopili skupaj in organizirali zaporo mejnih prehodov zaradi neurejene carinske zaščite, odkupnih cen mleka in mesa in štiridnevnemu protestu je sledil podpis sporazuma,« je spomnil in dodal: »Po letu 2000, pred vstopom v Unijo, in po vstopu v Unijo po letu 2004 je Slovenija izgubila možnost vplivanja na razmere na trgu, prešli smo v tržno gospodarstvo, za katerega niti slovenski kmet niti slovenske institucije v kmetijstvu niso bile ustrezno pripravljene.«

Po njegovem izračunu smo v Sloveniji samo na področju odkupnih cen lesa v zadnjih dvajsetih letih izgubili cca tri milijarde evrov v primerjavi z drugimi državami. Meni, da bi morale zadruge odločno nastopiti in delati na tem, da se ponudba lesa skoncentrira in tudi v širšem evropskem prostoru ponuja in dosega evropsko primerljive cene. Prav tako pa bi morali biti tudi pri mleku, mesu, grozdju, žitu in drugih pridelkih.

Odkupne cene v Sloveniji so v primerjavi z evropskim prostorom neprimerno nižje, čeprav so stroški pridelave in predelave (energija, mehanizacija, delovna sila …) popolnoma primerljivi. Ocenjuje se tudi, da je letno kmetijstvo izgubilo cca do 300 milijonov evrov v obdobju 2000 do 2020 primerjalno s stroški pridelave in odkupnimi cenami s sosednjimi in drugimi državami (Avstrija, Nemčija, Danska). To pa rezultira v praznjenju podeželja in opuščanju kmetovanja, predvsem pa vpliva na to, da mladi ne kmetujejo ter kmetije, ko stari gospodar več ne zmore, propadajo. »Ne glede na napore EU se razumna razmerja niso vzpostavila in posledično prihaja do plenjenja kmeta,« je poudaril Smrkolj.

Primer krompirja

Smrkolj je poudaril, da ne glede na to, da so odkupne cene pri slovenskem pridelovalcu nizke, potrošniki drago plačujejo tako slovensko hrano, kot hrano uvoženo iz Evropske unije pa tudi iz tretjih držav. Slovenska kmetijska politika je pogosto nespametna, sta se strinjala oba govorca, kot dokaz za to pa podala primer krompirja.

»Ne vem, kdaj je bila umaknjena prepoved uvoza krompirja iz Egipta,« je dejal in pojasnil, da domač slovenski krompir kmetje kompostirajo, ker ga trgovci od njih ne vzamejo. »Za 15 do 20 centov na kilogram kmet dostavi prebran, očiščen krompir v trgovino, tam pa se prodaja po 80 centov v sezoni, izven sezone pa celo po dva do tri evre na kilogram,« je povedal in dodal, da bi za osnovna živila morali določiti razmerja tako, da bi vsak dobil svoj košček pogače tako v pridelavi, v predelavi in na poti do končnega potrošnika, kjer cena mora biti še vedno dostopna.

Največji absurd pri tem je, da hkrati uvažamo krompir iz Egipta, domačim pridelovalcem pa dajemo sektorsko pomoč za pridelavo krompirja, ki gre potem na kompost. »Naravne ujme ne morejo nikoli toliko škoditi slovenskemu kmetu kot nespametna kmetijska politika in ravnodušnost vlad do kmeta,« je bil oster Tomažič.

Prispevek avtorice Suzane Lare Krause je bil objavljen v časopisu Slovenec, 22. julija 2021.

Ljubljana, 22. 7. 2021 – V javni razpravi je Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji od leta 2023 do 2027. Gre za dokument, ki bo znatno vplival na to, kako se bo razvijalo kmetijstvo in podeželje, kako bo država skrbela za pridelavo hrane in s tem na stopnjo samooskrbe prebivalcev Slovenije. Razprava bo trajala do 15. avgusta 2021.

Svoj pogled na strateški načrt, ki po njunem mnenju to ni, sta danes na novinarski konferenci predstavila član Državnega sveta RS in član Sveta KGZS Branko Tomažič ter bivši minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekdanji poslanec Državnega zbora RS Ciril Smrkolj, oba tudi člana Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki.

Kakšni bi morali biti cilji SKP?

»Cilj nove Skupne kmetijske politike (SKP) mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje,« je poudaril Tomažič in spomnil na to, da nam pri tokratnem načrtu SKP Evropska unija pušča možnost, da si sami zastavljamo cilje, ki jih nato moramo tudi doseči, sicer bomo plačevali kazni. »V SKP so zapisani cilji, za katere ne verjamem, da jih bomo dosegli, med drugim visok odstotek ekološke pridelave,« je pojasnil.

Cilji po mnenju Tomažiča v dokumentu sploh niso opredeljeni, poleg tega pa bi bilo treba SKP debirokratizirati in jo narediti enostavno ter pregledno, da bi se vsak lahko odločil, v kateri ukrep bo šel. »Namesto zmanjšanja števila ukrepov se njihovo število povečuje, kar zamegljuje stanje; kmetje bodo težko sledili vsem ukrepom,« je pojasnil. Prav tako bi moral biti velik poudarek na večji pridelavi hrane, na način, da bi bila neposredna plačila namenjena kmetom, ki res obdelujejo zemljo in pridelujejo hrano, ne pa lastnikom kmetijskih površin, ki poleg tega, da zaračunajo najemnino, nato poberejo še subvencije.

»Na voljo je manj denarja za prestrukturiranje kmetij, kot je bilo v preteklosti. Poleg tega pa mali kmet ne bo uspel s prijavami na razpise, zato bo večino denarja, ki ga je že tako ali tako manj, šlo za d.o.o.-je in  druge firme,« je poudaril Tomažič in dodal, da v SKZ pri SLS zagovarjajo čim večji delež enotnega plačila po hektarju, s čimer bi prišlo do manj drobljena po posameznih ukrepih in preprečilo to, da bi mali kmetje izgubili sredstva, kar se bo po SKP, kot je napisana zdaj, tudi zgodilo. Prav tako v SKZ pri SLS ne pristajajo na to, da se iz prvega stebra sredstva prenašajo na drugi steber. »Država naj zagotovi dodatna sredstva za drugi steber,« so zapisali v izjavi za javnost.

Židan nas ni poslušal in sedaj ni nič bolje

Tomažič je poudaril, da v slovenski kmetijski politiki ni prave strategije. Epidemija covida-19 je pustila posledice tudi na kmetijstvu. Spomnila nas je tudi, da živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, velikih vremenskih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, nimamo nobenega zagotovila, da bomo lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali zgolj na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Zato je treba nemudoma spremeniti kmetijsko politiko tako, da bo le-ta spodbujala kmete k večji pridelavi hrane.

Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se zmanjšuje. Po prvih začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2020 imamo v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev ali za 9 % manj kot v 2010 (74.646) in za 21 % manj kot v 2000 (86.467). Vir slike in teksta: SURS.

Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se zmanjšuje. Po prvih začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2020 imamo v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev ali za 9 % manj kot v 2010 (74.646) in za 21 % manj kot v 2000 (86.467).

Ekonomski ter socialni položaj kmetov pa se žal namesto izboljšanja, iz dneva v dan slabša. Trgovina si še vedno reže svoj kos pogače in trgovska veriga slovenskega kmeta ne jemlje kot enakovrednega partnerja. Veliko je uvoza, pri tem pa je tudi premalo kontrole sledljivosti (ostanki pesticidov, zdravil). Pri tem je treba poudariti, da slovenski kmetje uporabljajo bistveno manj gnojil, škropiv, antibiotikov kot druge države, prav tako je daleč največji delež kmetijskih površin v Naturi 2000 v primerjavi z drugimi evropskimi državami, sta se strinjala oba govorca.

Odkupne cene so nižje kot v drugih primerljivih državah, hrana pa je na policah enako draga, če ne celo dražja. Ker je položaj kmetov vse slabši, se vedno več kmetij opušča. Na to so v SKZ opozarjali že prejšnjega kmetijskega ministra Dejana Židana (SD), je dejal Tomažič, a niso bili slišali. »Prejšnja kmetijska politika nas je pripeljala v manjšo pridelavo in večje opuščanje. Tudi sedanja garnitura se na naše pozive in predloge ne odziva,« je dodal.

Se bliža čas za ponovno zaporo mejnih prehodov?

Nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj je uvodoma spomnil, da je čas žetve in včasih so v takem času potekala aktivna pogajanja o odkupnih cenah žita, letos to slabo poteka. Spomnil je tudi na nekatere druge akcije, ki so reševale nepravična razmerja in prenizke odkupne cene. »Leta 1993 so kmetje znotraj SKZ pri SLS in Zadružne zveze pa tudi Sindikata kmetov Slovenije stopili skupaj in organizirali zaporo mejnih prehodov zaradi neurejene carinske zaščite, odkupnih cen mleka in mesa in štiridnevnemu protestu je sledil podpis sporazuma,« je spomnil in dodal: »Po letu 2000, pred vstopom v Unijo, in po vstopu v Unijo po letu 2004 je Slovenija izgubila možnost vplivanja na razmere na trgu, prešli smo v tržno gospodarstvo, za katerega niti slovenski kmet niti slovenske institucije v kmetijstvu niso bile ustrezno pripravljene.«

Po njegovem izračunu smo v Sloveniji samo na področju odkupnih cen lesa v zadnjih dvajsetih letih izgubili cca tri milijarde evrov v primerjavi z drugimi državami. Meni, da bi morale zadruge odločno nastopiti in delati na tem, da se ponudba lesa skoncentrira in tudi v širšem evropskem prostoru ponuja in dosega evropsko primerljive cene. Prav tako pa bi morali biti tudi pri mleku, mesu, grozdju, žitu in drugih pridelkih.

Odkupne cene v Sloveniji so v primerjavi z evropskim prostorom neprimerno nižje, čeprav so stroški pridelave in predelave (energija, mehanizacija, delovna sila …) popolnoma primerljivi. Ocenjuje se tudi, da je letno kmetijstvo izgubilo cca do 300 milijonov evrov v obdobju 2000 do 2020 primerjalno s stroški pridelave in odkupnimi cenami s sosednjimi in drugimi državami (Avstrija, Nemčija, Danska). To pa rezultira v praznjenju podeželja in opuščanju kmetovanja, predvsem pa vpliva na to, da mladi ne kmetujejo ter kmetije, ko stari gospodar več ne zmore, propadajo. »Ne glede na napore EU se razumna razmerja niso vzpostavila in posledično prihaja do plenjenja kmeta,« je poudaril Smrkolj.

Smrkolj je poudaril, da ne glede na to, da so odkupne cene pri slovenskem pridelovalcu nizke, potrošniki drago plačujejo tako slovensko hrano, kot hrano uvoženo iz Evropske unije pa tudi iz tretjih držav. Slovenska kmetijska politika je pogosto nespametna, sta se strinjala oba govorca, kot dokaz za to pa podala primer krompirja.

V Sloveniji je v skladiščih še nekaj tisoč ton krompirja, ki ga kmetje ne morejo prodati zaradi poceni uvoza. Vir slike: Gorenjski glas.

V Sloveniji je v skladiščih še nekaj tisoč ton krompirja, ki ga kmetje ne morejo prodati zaradi poceni uvoza.

»Ne vem, kdaj je bila umaknjena prepoved uvoza krompirja iz Egipta,« je dejal in pojasnil, da domač slovenski krompir kmetje kompostirajo, ker ga trgovci od njih ne vzamejo. »Za 15 do 20 centov na kilogram kmet dostavi prebran, očiščen krompir v trgovino, tam pa se prodaja po 80 centov v sezoni, izven sezone pa celo po dva do tri evre na kilogram,« je povedal in dodal, da bi za osnovna živila morali določiti razmerja tako, da bi vsak dobil svoj košček pogače tako v pridelavi, v predelavi in na poti do končnega potrošnika, kjer cena mora biti še vedno dostopna.

Največji absurd pri tem je, da hkrati uvažamo krompir iz Egipta, domačim pridelovalcem pa dajemo sektorsko pomoč za pridelavo krompirja, ki gre potem na kompost. »Naravne ujme ne morejo nikoli toliko škoditi slovenskemu kmetu kot nespametna kmetijska politika in ravnodušnost vlad do kmeta,« je bil oster Tomažič.

Prispevek je objavljen:

Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) bo potekal v nedeljo, 11. julija 2021.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?”
 
Slovenska ljudska stranka (SLS) je vedno podpirala ustanovo referenduma kot najvišji izraz demokratične volje ljudstva, ki nam je nenazadnje pred 30 leti prinesla samostojno slovensko državo. Pravica posameznika, da na volitvah ali referendumu soodloča o usodi slovenske skupnosti, je temeljna človekova pravica. Vendar pa vsaka pravica od nas terja tudi odgovoren odnos do nje.
Kot je pomembno, da se pred pomembnimi zasebnimi odločitvami, o njihovih posledicah poglobljeno pozanimamo, je smiselno, da tudi odločitve za skupnost sprejemamo kar najbolje poučeni. Pristojnim za pripravo in tistim, ki so popravke Zakona o vodi sprejeli, javnosti ni uspelo dovolj jasno razložiti, kje naj bi prišlo do domnevnega izboljšanja varstva vodnih bregov in omejitve njihove izrabe v zgolj javni namen. Zato je preko 50.000 naših sodržavljanov podprlo pobudo za zgoraj omenjeni referendum. Tudi organizatorji predloga za referendum so pri svojem nagovarjanju k podpisu javnost zavajali s pavšalnimi trditvami, ki z vsebino zakona nimajo kaj dosti skupnega. Težko se bo našel kdo, ki bi verjel, da si je več kot polovica podpisnikov zahteve za referendum Zakon o vodah prebrala.
V SLS smo se z novim Zakonom o vodi že pred časom seznanili in ugotovili, da nova ureditev prinaša jasnejšo opredelitev pristojnosti javnih ustanov pri urejanju obale, omogoča lažje urejanje javne infrastrukture in poplavne varnosti, ter bolje varuje obalo pred zasebnimi željami za gospodarsko izrabo, ki bi omejila javno dostopnost obale. V presoji o podpori zakonu se SLS naslanja tudi na izkušnje svojih županov, ki imajo najbolj pristen stik s potrebami lokalnega prebivalstva in so najpomembnejši branik pred degradacijo okolja. Župani, ki se sicer neradi opredeljujejo do državnih tem, so novi Zakon o vodi podprli, saj jim bo olajšal delo v skupno dobro njihove skupnosti tudi na območju obal, potokov, rek in jezer.
Dopolnitev Zakona o vodah bi vsekakor lahko bila celovitejša in bolj trajnostno naravnana, a njegova zavrnitev na referendumu bi prinesla le ohranitev starega zakona, ki je kvečjemu slabši, zagotovo pa prav nobenega izboljšanja. Na referendumu zato SLS spodbuja h glasovanju v podporo novemu Zakonu o vodah. Še bolj pa se nam zdi pomembno, da bi tako tisti, ki so zakon pripravili in ga sprejeli, kot tisti, ki mu odločno nasprotujejo, ne glede na izid referenduma, skupaj poskusili poiskati še boljšo rešitev.
Verjamemo, da bo sedaj referendumska kampanja pomagala razčistiti zavajajoče interpretacije zapisanega v zakonu. Predvsem pa želimo, da kampanja poteka v duhu korektne predstavitve stališč, brez sovražnega govora in strpno.

• Torej, udeležimo se referenduma in glasujmo ZA Zakon o vodah.  
   

Marjan Podobnik,
Predsednik SLS