Category: Obvestila
Ali so bile pri gradnji in vzdrÅūevanju kanalizacijskega omreÅūja v obÄini Radlje ob Dravi storjene napake?
ObÄinski svet ObÄine Radlje ob Dravi je bil februarja letoÅĄnjega leta seznanjen z zapisniki Zbora krajanov. Med drugim je bila izpostavljena problematika kanalizacijskega omreÅūja na Zgornjem Kozjem vrhu.
Javno kanalizacijsko omreÅūje je obÄanu, ki je problematiko izpostavil, veÄkrat, z meteornimi vodami in fekalijami, zalilo hiÅĄo, ter povzroÄilo veÄkratno materialno ÅĄkodo. Ker obÄan s strani strokovnih sluÅūb obÄine ni bil sliÅĄan, je bil primoran sam poiskati reÅĄitev. Na svoje stroÅĄke je pridobil sodno izvedensko mnenje gradbene stroke, s katerim je dne, 17. 10. 2024 seznanil odgovorno osebo, to je Åūupana ObÄine Radlje ob Dravi, mag. Alana Bukovnika. S proÅĄnjo na pomoÄ se je obrnil tudi na vse svetnike obÄine Radlje.
Po besedah oÅĄkodovanca je v izvedenskem mnenju zapisano, da Javno podjetje Kanalizacija in Äistilna naprava Radlje d.o.o. kanalizacijskega sistema ni ustrezno vzdrÅūevalo. Poleg skrbi za obÄana, ki s strani obÄine ni sliÅĄan, svetnike dodatno zanima tudi, ali so bile v primeru izvedbe kanalizacije Zgornji Kozji vrh odkrite tudi kakÅĄne druge pomanjkljivosti ter ali se teÅūava lahko ponovi ÅĄe drugje.
V svetniÅĄki skupini SLS Radlje ob Dravi smo zato na obÄino posredovali naslednja vpraÅĄanja:
- Å―upana obÄine Radlje mag. Alana Bukovnika pozivamo k predloÅūitvi izvedenskega mnenja vsem obÄinskim svetnikom.
- KolikÅĄna je konÄna ocena nastale ÅĄkode na objektu na naslovu Zgornji Kozji vrh 6, z dne 22. 6. 2022?
- Zakaj je priÅĄlo do neustrezne komunikacije med strokovnimi sluÅūbami in obÄanom?
- Ker se upraviÄeno poraja vpraÅĄanje o ustrezni gradnji in predvsem ustreznemu vzdrÅūevanju javnega kanalizacijskega sistema po celotni obÄini, pozivamo vse odgovorne k ÄimprejÅĄnji razjasnitvi okoliÅĄÄin in takojÅĄnjemu pristopu reÅĄevanja problematike.
Neprimernost javne razstave v Plakatni galeriji Figovec in financiranje vulgarnih vsebin iz strani MOL
Mestna svetnica dr. Tina Bregant bo na ponedeljkovi seji mestnega sveta MOL opozorila na neprimernost javne razstave z naslovom Galop 2002-2022 v Plakatni galeriji Figovec, ki jo zaznamujejo vulgarne, nasilne in Åūaljive fotografije, vsakodnevno pa so ji izpostavljeni tudi naÅĄi najmlajÅĄi: “ResniÄno, kaj pomeni fotografija poÅĄkodovanega, boleÄe razkreÄenega golega telesa na javni povrÅĄini? Kaj pomeni samopoÅĄkodba spolovila moÅĄkega? Estetika grdega, provokativnega, nasilnega, ki je hkrati tudi vulgarno ter Åūaljivo do Åūenskega in moÅĄkega telesa, ne opominja kot Picassova Guernica, paÄ pa razgalja vulgarnost ustvarjalca, ki niÄ hudega sluteÄega mimoidoÄega prisili v voajerizem. Tako so celo otroci prisiljeni biti priÄa nasilnemu dogodku na sliki. Je to torej namerno â izpostaviti otroke nasilju, tudi spolnemu nasilju? Je to bil namen? Ker toÄno to se je zgodilo. Vsi, ki smo se oktobra sprehodili po ploÅĄÄadi pred bivÅĄo Metalko in Figovcem, ki je javna povrÅĄina, na kateri marsikdo od otrok Äaka na avtobus, smo bili izpostavljeni nasilju, celo spolnemu nasilju.”
Dr. Tina Bregant bo Åūupana Zorana JankoviÄa pozvala, da se opisane plakate nemudoma odstrani in javno opraviÄi za izpostavljenost mimoidoÄim spolnemu nasilju. Hkrati pa bo Mestni obÄini Ljubljana postavila naslednja svetniÅĄka vpraÅĄanja:
- Ali je MOL pomagala pri financiranju tega projekta? Nekateri javno dostopni podatki sugerirajo, da je bilo temu tako. Koliko sredstev je namenila MOL temu projektu, kdo je bil predlagatelj in kdo je soglaÅĄal z odobritvijo sredstev?
- Poleg tega je iz nekaterih javni evidenc razvidno, da MOL in Ministrstvo za kulturo financirata in podpirata takÅĄne razstave in javne predstavitve, ki vkljuÄujejo eksplicitne in neprimerne vsebine, kot je to razvidno iz plakatov na trenutni razstavi z naslovom Galop 2002-2022. Prosim za obrazloÅūitev in odgovorne osebe, ki podpirajo tovrstne prakse.
- Ali bodo MOL in pristojne institucije ukrepale, da danes, pa tudi v bodoÄe prepreÄijo prikazovanje takÅĄnih vsebin na javnih mestih, kjer se jim mimoidoÄi, tudi Äe bi Åūeleli, ne moremo izogniti?
Â
Primer fotografij iz razstave Galop 2002 – 2022
Mednarodni dan bele palice
Ob danaÅĄnjem Mednarodnem dnevu bele palice se v Zvezi druÅĄtev slepih in slabovidnih osredotoÄajo na izzive, s katerimi se sreÄujejo slepi in slabovidni, predvsem na podroÄju dostopnosti javnega prevoza.
LetoÅĄnje leto je posebno, saj mineva 200 let od objave Brailleve pisave, ki ostaja temeljni kamen za komunikacijo slepih in slabovidnih. UÄitelj Brailleve pisave, Janez MlaÄnik, poudarja, da kljub napredku tehnologije, kot so raÄunalniki in pametni telefoni, ostaja Braille kljuÄna. “Brailleva pisava in bela palica sta temeljna kamna za drÅūo slepega Äloveka. Od tu lahko osvajamo svet,” dodaja MlaÄnik.
Ob tem dnevu je pomembno, da se zavedamo izzivov, s katerimi se sooÄajo slepi in slabovidni, ter krepimo podporo in dostopnost njihovih pravic.
Sebastjan Kamenik je za “Iskro tedna” za Å tajerski val dejal: “S slepoto se nikdar ne moreÅĄ do cela sprijazniti. Sprijazniti pa se moreÅĄ do te mere, da z njo lahko ÅūiviÅĄ, kajti ko enkrat to vzameÅĄ kot neljubo dejstvo, potem lahko iÅĄÄeÅĄ druge izzive. Ni pa problem biti slep toliko, kot je problem, da drugi ne sprejemajo tvoje slepote in ti zaradi svojih predsodkov ne dajo priloÅūnosti, da bi nekaj poÄel”.
Konsolidacija in razvojni koncept Slovenije: Marko BalaÅūic o izzivih in priloÅūnostih SLS
V nedavnem intervjuju za revijo Reporter je Marko BalaÅūic, predsednik Slovenske ljudske stranke, spregovoril o pomembnih izzivih, s katerimi se sooÄa stranka, in o politiÄnih ciljih, ki jih Åūeli doseÄi. Njegove misli so jasne: “Prvi in glavni pogoj za uspeh je konsolidacija stranke. V nasprotnem na volitvah ne bomo sposobni pokazati vsega tistega, kar res znamo in zmoremo, nenazaadnje nas ne bodo jemali resno niti potencialni partnerji”.
Poudaril je tudi, da mora SLS iskati priloÅūnosti za sodelovanje z drugimi strankami na desni sredini, kar pa ne bo preprosto. “Pri naÄrtovanju naslednjih korakov je pomembno vedeti, kako ÅĄiroko se politiÄni prostor odpiraâ.
Stranka se zaveda, da v danaÅĄnjem politiÄnem okolju, kjer so potrebni jasni in smiselni razvojni koncepti, ni prostora za malomarnost. Poleg konsolidacije je BalaÅūic izpostavil ÅĄe en kljuÄni cilj: “Å―elim si, da konÄno oblikujemo kljuÄni razvojni koncept Slovenije, ki ga ne bosta ruÅĄili ne leva ne desna politika.” S tem Åūeli SLS postati kljuÄen igralec v oblikovanju prihodnosti Slovenije.
Â
Foto: Reporter (PrimoÅū Lavre)
Hvala za vaÅĄ glas
iskrena hvala vsem, ki ste na volitvah KGZS svoj glas namenili DruÅĄtvu Slovenska kmeÄka zveza. VaÅĄa podpora je kljuÄen korak k uresniÄevanju naÅĄih skupnih ciljev in prizadevanj za boljÅĄo prihodnost slovenskega kmetijstva.
Obljubimo, da se bomo ÅĄe naprej borili za boljÅĄi poloÅūaj kmetov in zastopali njihove interese. Å e naprej si bomo prizadevali za:Â
- PoveÄanje samooskrbe in obdelanost kmetijskih zemljiÅĄÄ, kar bo okrepilo trajnost slovenskega kmetijstva.
- Vrnitev kmetijske stroke na kmetije s pomoÄjo svetovalnih sluÅūb in storitev za Älane.
- ZmanjÅĄanje nepotrebne birokracije ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, ki bo v korist kmetov.
- Promocija slovenskih kmetijskih pridelkov ter povrnitev ugleda kmeta v druÅūbi.
- Ureditev razmer na OMD obmoÄjih z boljÅĄimi pogoji za investicije in oprostitvijo davkov za aktivne kmetije.
S spoÅĄtovanjem,
DruÅĄtvo Slovenska kmeÄka zveza
Volitve v KGZS 2024
Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije 2024Â
V nedeljo, 6. oktobra 2024, bodo potekale volitve za organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). DruÅĄtvo Slovenska kmeÄka zveza (SKZ) se poteguje za vaÅĄ glas in podporo, da bi ÅĄe naprej zastopalo interese slovenskih kmetov in podeÅūelja.
Zakaj podpreti SKZ?
DruÅĄtvo SKZ si prizadeva za boljÅĄo prihodnost slovenskega kmetijstva z jasnimi cilji:
- PoveÄanje samooskrbe in obdelanost kmetijskih zemljiÅĄÄ, kar bo okrepilo trajnost slovenskega kmetijstva.
- Vrnitev kmetijske stroke na kmetije s pomoÄjo svetovalnih sluÅūb in storitev za Älane.
- ZmanjÅĄanje nepotrebne birokracije ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, ki bo v korist kmetov.
- Promocija slovenskih kmetijskih pridelkov ter povrnitev ugleda kmeta v druÅūbi.
- Ureditev razmer na OMD obmoÄjih z boljÅĄimi pogoji za investicije in oprostitvijo davkov za aktivne kmetije.
Volitve so priloÅūnost za vse kmete, da prispevajo k razvoju in napredku slovenskega kmetijstva. VaÅĄa podpora kandidatom na listi SKZ bo kljuÄna za nadaljnje izboljÅĄave na podroÄju kmetijstva in podeÅūelja.
Glasujte 6. oktobra in podprite DruÅĄtvo Slovenska kmeÄka zveza!
Kako voliti?Â
Volitve za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije bodo potekale v nedeljo, 6. oktobra 2024, med 7. in 19. uro na 255 voliÅĄÄih po Sloveniji. FiziÄne osebe bodo glasovale za svet KGZS na dva naÄina, odvisno od volilne enote:
- Volilne enote s proporcionalnim sistemom: V volilnih enotah Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, BreÅūice, Celje, Ptuj, Slovenj Gradec in Murska Sobota glasujete tako, da obkroÅūite ÅĄtevilko pred imenom liste, ki jo podpirate.
- Volilne enote z veÄinskim sistemom: V volilnih enotah KoÄevje, Postojna in Maribor glasujete tako, da obkroÅūite ÅĄtevilko pred imenom najveÄ dveh kandidatov.
Na glasovanju za svet obmoÄne enote obkroÅūite ÅĄtevilko pred imenom liste, ki jo Åūelite podpreti.
1. oktober: mednarodni dan starejÅĄih
1. oktobra 2024 so starejÅĄi ljudje v srediÅĄÄu pozornosti po vsem svetu, in to Åūe od leta 1990, ko so ZdruÅūeni narodi 1. oktober razglasili za Âŧmednarodni dan starejÅĄihÂŦ. Na ta dan posvetimo svojo pozornost starejÅĄim, njihovim zmoÅūnostim in potencialom, spoÅĄtovanju njihovih Älovekovih pravic, njihovim potrebam in tudi priÄakovanjem.
Kot Evropska zveza starejÅĄih (ESU), spodbujamo to globalno gibanje in poudarjamo vlogo starejÅĄih v druÅūbi ter krepitev pravic vsakogar do dostojne starosti brez diskriminacije. HvaleÅūni smo za to, kar so prejÅĄnje generacije zgradile na podroÄju Älovekovih pravic in blaginje. Prihodnosti ne moremo jemati za samoumevno.
Zavzemamo se za ustvarjanje vkljuÄujoÄih, trajnostnih in demokratiÄnih druÅūb za vse v naÅĄem vsakdanjem Åūivljenju.
V veselje nam je izraziti sodelovanje in upanje starejÅĄih za ohranjanje osnovnih vrednot Älovekovega dostojanstva, demokracije in solidarnosti za ustvarjanje blaginje za vse generacije, tako da nihÄe ne zaostaja.
Spodaj najdete sploÅĄen uvod v 34. mednarodni dan starejÅĄih ZdruÅūenih narodov. Upamo, da vas lahko navdihne, da ustvarite praznovanje na ta dan.
Â
DOPIS ESU IN EPP OB PRAZNOVANJU 1. OKTOBRA
Stefaan Vercamer – Patrick Penninckx
Predsednik ESU – generalni sekretar ESU
Â
Glavni izzivi
V zadnjih letih se Evropska unija sooÄa z velikimi geopolitiÄnimi spremembami in vrsto kriz ter izzivov brez primere, kot je bila pandemija COVID-19, hitro razvijajoÄe se podnebne krize in degradacija okolja, posledice ruske agresivne vojne proti Ukrajini ter naraÅĄÄajoÄe globalno tekmovanje. EU priznava, da sta gospodarski in socialni napredek prepletena, drÅūave Älanice pa so nedavno priznale potrebo po bolj vkljuÄujoÄi in trajnostni gradnji druÅūbe.
To pomeni, da se mora naÅĄa druÅūba odzvati na danaÅĄnje izzive dolgoÅūivosti. Ne smemo gledati na ÂŧstaranjeÂŦ le kot na breme. Nasprotno, prispevek starejÅĄih v naÅĄih druÅūinah in ÅĄirÅĄi druÅūbi, tudi na gospodarskem podroÄju, v smislu razmiÅĄljanja in aktivnosti, na primer kot prostovoljcev, je neprecenljiv. NaÅĄa druÅūba mora na starejÅĄe ljudi pogledati z “novimi” oÄmi. To pomeni, da nanj gledamo kot na dimenzijo v Åūivljenjskem toku in da tudi v skrbi drug za drugega rezerviramo mesto v naÅĄem razmiÅĄljanju, delovanju in ureditvi naÅĄega Åūivljenjskega okolja.
Upamo in pozivamo novo Evropsko komisijo, da nadaljuje politiÄne trende na podroÄju demografskih sprememb z izvajanjem strategije EU za oskrbo ter vkljuÄevanjem vizije o staranju kot vidika celotnega poteka Åūivljenja, ob upoÅĄtevanju kompetenc razliÄnih ravni politik ter razlik med regijami in lokalnimi tradicijami.
Krepitev sistemov oskrbe in podpore
Glede na globalni demografski premik k dolgoÅūivosti in kljub dejstvu, da so starejÅĄi pogosto zdravi do visoke starosti, se veÄa potreba po razliÄnih oblikah oskrbe in socialno podpornih storitvah. Poleg tega sodelovanje v druÅūbi ni odvisno le od zdravja, ampak tudi od okolja, v katerem Åūivimo.
Desetletja smo bili priÄa spreminjajoÄemu se okolju, ki zajema ÅĄiroko paleto potreb po plaÄani in neplaÄani podpori, tako v formalnih kot neformalnih nastavitvah. Potreba po specializirani oskrbi je postala sestavni del ÅĄirÅĄih zdravstvenih zahtev staranja. To je ÅĄe posebej kritiÄno za starejÅĄe osebe z boleznimi, kot je demenca, ki je glavni vzrok za odvisnost od nege in invalidnost v starosti po vsem svetu. Med naraÅĄÄajoÄim povpraÅĄevanjem po dolgotrajni oskrbi ÅĄtevilo negovalcev ne sledi potrebam. Ti primanjkljaji pomenijo velik problem za starejÅĄe, ki potrebujejo oskrbo in nego, saj Åūal nimajo dostopa do kakovostne dolgotrajne oskrbe.
Po vsem svetu je nujno treba razÅĄiriti moÅūnosti usposabljanja in izobraÅūevanja na podroÄju geriatrije in gerontologije za zdravstvene delavce, socialne delavce in neformalne oskrbovalce, ki delajo s starejÅĄimi osebami.
Ponovni razmislek o pristopih k sistemom oskrbe in podpore bo koristil danaÅĄnjim starejÅĄim, tistim, ki zanje skrbijo, in tudi prihodnjim generacijam starejÅĄih. Nega in podpora starejÅĄim morata biti prilagojeni potrebam, vrednotam in Åūeljam oseb, ki potrebujejo nego, ter potrebam negovalcev. Morali bi preseÄi izkljuÄno medicinski vidik oskrbe, poznati in sprejeti pot posameznika skozi Åūivljenje, ki vkljuÄuje tudi njegovo kulturo, Åūivljenjsko zgodbo, mreÅūo socialne podpore in identiteto.
DrÅūave Älanice bi si morale prizadevati za bolj praviÄen, na osebo osredotoÄen pristop k oskrbi in varovanju Älovekovih pravic tako skrbnikov kot oseb, ki potrebujejo nego. Ta pristop bi moral delovati v vladah, civilni druÅūbi, skupnostih in gospodinjstvih, tudi v zasebnem sektorju, da bi zadovoljili potrebe po zagotavljanju formalne in neformalne oskrbe.
Dragi prijatelji in sodelavci,
PridruÅūimo se svetovnemu praznovanju letoÅĄnjega mednarodnega dneva starejÅĄih, 1. oktobra, ki ga organizirajo ZdruÅūeni narodi, in se osredotoÄimo na temo ÂŧDostojanstveno staranje in pomen krepitve sistemov oskrbe in podpore za starejÅĄe po vsem svetuÂŦ.
ZN nas vabijo k razpravi o politikah, zakonodaji in praksah, ki krepijo oskrbo in podporne sisteme za starejÅĄe, ter o potrebi po razÅĄiritvi usposabljanja in izobraÅūevanja na podroÄju geriatrije in gerontologije, reÅĄevanju svetovnega pomanjkanja negovalnih delavcev in prepoznavanju raznolikih prispevkov negovalcev.
Naj poudarimo pomen varovanja Älovekovih pravic tako starejÅĄih kot negovalcev, spodbujajmo pristope k oskrbi, osredotoÄene na osebo, ki spoÅĄtujejo dostojanstvo, prepriÄanja, potrebe in zasebnost starejÅĄih ter njihovo pravico do odloÄanja o njihovi oskrbi in kakovosti njihovega Åūivljenja.
PokliÄimo k zaÅĄÄiti Älovekovih pravic starejÅĄih po vsem svetu.
Spodbujajmo kakovostno zdravstveno varstvo, medgeneracijski dialog in veÄjo vkljuÄenost starosti prijazne druÅūbe za vse.
Å―alostni prizori
Zadnji prizori iz Slovenske Bistrice, ko obÄani v vrsti Äakajo na to, da bi se lahko vpisali in dobili svojega osebnega zdravnika, so odraz naÅĄega razpadajoÄega zdravstvenega sistema. Vzrok za vrzel v druÅūinski medicini v Slovenski Bistrici je, kot so zapisali, da je maja letos zapustila delovno mesto direktorica, zdravnica druÅūinske medicine, dodatno pa se je konec junija upokojila koncesionarka.
Ob tem je treba takoj povedati, da imajo koncesionarji, ki so del javnega zdravstva, prijavljenih v povpreÄju veÄ bolnikov, kot zdravniki, ki delajo v zdravstvenih domovih. Ali so se odgovorni do sedaj vpraÅĄali, zakaj?
Pomembno dejstvo je, da se mladi zdravniki vse manj odloÄajo za delo v tej, zelo pomembni veji medicine. Vzroki za to so bili Åūe davnega leta 2000 objavljeni v reviji Lancet, eni izmed najbolj pomembnih strokovnih revij. Ugotovitve so bile jasne: preobremenjenost, prevelika odvisnost od uprave, omejevanje pri delu, slaba moÅūnost napredovanja, vse pogostejÅĄe groÅūnje iz strani pacientov itd.
Ampak za vse to smo bili in smo pri nas gluhi. Raje prisluhnemo neumnostim, ki jih ÅĄirijo samozvani predstavniki pacientov ÂŧGlas ljudstvaÂŦ z Âŧizjemnim poznavalcemÂŦ dela v druÅūinski ambulanti, g. Jenullom. Ta govori o nizkih koliÄnikih, ki naj bi si jih izpogajali zdravniki. Da res je, da so niÅūji kot pred leti, res pa je tudi, da je delo vse bolj zapleteno zaradi staranja in polimorbidnosti velikega dela pacientov. Res je tudi, da druÅūinske zdravnike ravnanje ZZZS s svojimi predpisi vse bolj oddaljuje od pacienta. Sistem dela tako v druÅūinski ambulanti, kot tudi v bolniÅĄnicah, ne skrbi za to, da bi bila omogoÄena prepotrebna komunikacija med osebnim zdravnikom in specialistom. Za nameÄek je zdravnik, ki se ÂŧpreveÄÂŦ zanima za svojega pacienta, mnogokrat vzet Âŧkot nadleÅūen sitneÅūÂŦ, kar je del naÅĄe kulture. Kot je del naÅĄe kulture, oprostite nekulture, izjava dr. Goloba, da nekateri zdravniki ne delajo oziroma si prenaroÄajo paciente v svoje samoplaÄniÅĄke ambulante. To naj bi izjavljali pacienti. Prosim za podatke! Oprostite! Ampak saj on odloÄa kdo bo direktor, vlada imenuje svoje ljudi v nadzorne Svete zavodov, ki so dogovorni, Äe se to res dogaja! Ali morda to razume? Seveda nepravilnosti ne izkljuÄujem, Åūelim le poudariti kdo je, Äe so to dogaja, odgovoren.
Torej! Delo v ambulanti druÅūinske medicine je lepo. Å e posebej, Äe ima zdravnik dovolj Äasa za pogovor, kar pa omejujejo pravila ZZZS. Delo je nadvse odgovorno, kajti najmanjÅĄa napaka, neupoÅĄtevanje doloÄenega podatka iz anamneze ali izvida, lahko usodno odloÅūi pravoÄasno diagnozo. Mnogokrat to delo podcenjujemo tudi specialisti in tudi sami pacienti kaj hitro Åūele napotnico za specialista. Delo v druÅūinski medicini je pri nas zelo feminizirano in bi se bilo treba vpraÅĄati zakaj? Seveda to ni niÄ slabega, ker je pri delu zdravnic â Åūena, mater, brez dvoma, dokazano z raziskavami, prisotne veÄ empatije! Å―al je pa tudi veÄ izpada na delu in potrebe po nadomeÅĄÄanju, Äesar naÅĄa zakonodaja oziroma normativi ne upoÅĄtevajo.
Razmere za delo so torej slabe in vse manj je interesa za tako delo. Ob tem se najdejo celo nekateri poznavalci razmer v naÅĄem zdravstvu in navajajo koliko veÄ zdravnikov imamo pri nas v zadnjih letih. Å―al pri tem ne navedejo za koliko se je poveÄalo ÅĄtevilo zdravnikov v naÅĄih sosednjih drÅūavah. Spet gre za eno od manipulacij in ustvarjanje, najveÄkrat neupraviÄenega, negodovanja na raÄun zdravnikov.
prim. Janez RemÅĄkar, dr. med.
predsednik Zveze upokojencev pri SLS
Â
Foto: SaÅĄo Bizjak / VeÄer
Primorska je bila vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja
DrÅūavni svet RS je na predlog drÅūavnega svetnika Branka TomaÅūiÄa izglasoval odloÅūilni veto na sprejete spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerih bi se praznik vrnitve Primorske k matiÄni domovini preimenoval v praznik prikljuÄitve.
Poudaril je, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o prikljuÄitvi, temveÄ o vrnitvi v sestavo slovenskega matiÄnega ozemlja. Tako so po njegovih besedah odloÄili tudi vsi podpisniki PariÅĄke mirovne pogodbe. Predlagatelji pa po njegovi oceni Åūelijo zakon spreminjati iz ideoloÅĄkih razlogov, saj se sklicujejo na odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, kjer je uporabljen termin prikljuÄite.
TomaÅūiÄ je v razpravi izpostavil, da z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom prikljuÄitve zakonodajalec implicitno dopuÅĄÄa moÅūnost, da slovensko primorsko ozemlje pred zdruÅūitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona lahko zato sledijo neugodne mednarodno-pravne in politiÄne posledice, ker italijanski strani omogoÄajo sklicevanje na staliÅĄÄe, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na prikljuÄeno, in ne vrnjeno ozemlje.