Category: Obvestila

PHOTO-2024-10-24-17-25-54

Manipuliranje z volivci meče slabo luč na politiko

Izjava ob potrditvi odloka, s katerim je DZ preklical posvetovalni referendum o JEK2 v KrÅĄkem.

Dejanja parlamentarnih strank, ki so se neodgovorno lotile priprave referenduma o JEK2, so zmanjÅĄala zaupanje v politiko ter potencialno nepovratno ogrozila konkurenčnost slovenskega gospodarstva v prihodnosti. Zakulisno dogovarjanje je namreč ponovno utrdilo spoznanje, da v Sloveniji brez Âŧdogovorne ekonomijeÂŦ ob velikih infrastrukturnih projektih ne zmoremo, obenem pa vse korake projekta JEK2 dodatno skrilo pred slovensko javnostjo ter ji s tem onemogočilo vlogo demokratičnega nadzora. DrÅūavni sekretar iz Kabineta predsednika vlade RS je namreč Åūe napovedal, da postopki glede JEK-a 2 na projektni ravni potekajo naprej in jih preklic referenduma ne bi smel oteÅūevati.

IzvrÅĄilni odbor SLS se je Åūe v ponedeljek, 21. 10. 2024, odzval, da manipuliranje z volivci meče slabo luč na politiko, niÅūa zaupanje v demokracijo in slabi drÅūavo.

Foto: jek2.si

Read More
Posnetek zaslona 2024-10-21 151328

Ali so bile pri gradnji in vzdrÅūevanju kanalizacijskega omreÅūja v občini Radlje ob Dravi storjene napake?

Občinski svet Občine Radlje ob Dravi je bil februarja letoÅĄnjega leta seznanjen z zapisniki Zbora krajanov. Med drugim je bila izpostavljena problematika kanalizacijskega omreÅūja na Zgornjem Kozjem vrhu.

Javno kanalizacijsko omreÅūje je občanu, ki je problematiko izpostavil, večkrat, z meteornimi vodami in fekalijami, zalilo hiÅĄo, ter povzročilo večkratno materialno ÅĄkodo. Ker občan s strani strokovnih sluÅūb občine ni bil sliÅĄan, je bil primoran sam poiskati reÅĄitev. Na svoje stroÅĄke je pridobil sodno izvedensko mnenje gradbene stroke, s katerim je dne, 17. 10. 2024 seznanil odgovorno osebo, to je Åūupana Občine Radlje ob Dravi, mag. Alana Bukovnika. S proÅĄnjo na pomoč se je obrnil tudi na vse svetnike občine Radlje.

Po besedah oÅĄkodovanca je v izvedenskem mnenju zapisano, da Javno podjetje Kanalizacija in čistilna naprava Radlje d.o.o. kanalizacijskega sistema ni ustrezno vzdrÅūevalo. Poleg skrbi za občana, ki s strani občine ni sliÅĄan, svetnike dodatno zanima tudi, ali so bile v primeru izvedbe kanalizacije Zgornji Kozji vrh odkrite tudi kakÅĄne druge pomanjkljivosti ter ali se teÅūava lahko ponovi ÅĄe drugje.

V svetniÅĄki skupini SLS Radlje ob Dravi smo zato na občino posredovali naslednja vpraÅĄanja:

  1. Å―upana občine Radlje mag. Alana Bukovnika pozivamo k predloÅūitvi izvedenskega mnenja vsem občinskim svetnikom.
  2. KolikÅĄna je končna ocena nastale ÅĄkode na objektu na naslovu Zgornji Kozji vrh 6, z dne 22. 6. 2022?
  3. Zakaj je priÅĄlo do neustrezne komunikacije med strokovnimi sluÅūbami in občanom?
  4. Ker se upravičeno poraja vpraÅĄanje o ustrezni gradnji in predvsem ustreznemu vzdrÅūevanju javnega kanalizacijskega sistema po celotni občini, pozivamo vse odgovorne k čimprejÅĄnji razjasnitvi okoliÅĄÄin in takojÅĄnjemu pristopu reÅĄevanja problematike.

Read More
the-ninth-img_6391_medium

Neprimernost javne razstave v Plakatni galeriji Figovec in financiranje vulgarnih vsebin iz strani MOL

Mestna svetnica dr. Tina Bregant bo na ponedeljkovi seji mestnega sveta MOL opozorila na neprimernost javne razstave z naslovom Galop 2002-2022 v Plakatni galeriji Figovec, ki jo zaznamujejo vulgarne, nasilne in Åūaljive fotografije, vsakodnevno pa so ji izpostavljeni tudi naÅĄi najmlajÅĄi: Resnično, kaj pomeni fotografija poÅĄkodovanega, boleče razkrečenega golega telesa na javni povrÅĄini? Kaj pomeni samopoÅĄkodba spolovila moÅĄkega? Estetika grdega, provokativnega, nasilnega, ki je hkrati tudi vulgarno ter Åūaljivo do Åūenskega in moÅĄkega telesa, ne opominja kot Picassova Guernica, pač pa razgalja vulgarnost ustvarjalca, ki nič hudega slutečega mimoidočega prisili v voajerizem. Tako so celo otroci prisiljeni biti priča nasilnemu dogodku na sliki. Je to torej namerno – izpostaviti otroke nasilju, tudi spolnemu nasilju? Je to bil namen? Ker točno to se je zgodilo. Vsi, ki smo se oktobra sprehodili po ploÅĄÄadi pred bivÅĄo Metalko in Figovcem, ki je javna povrÅĄina, na kateri marsikdo od otrok čaka na avtobus, smo bili izpostavljeni nasilju, celo spolnemu nasilju.”

Dr. Tina Bregant bo Åūupana Zorana Jankovića pozvala, da se opisane plakate nemudoma odstrani in javno opraviči za izpostavljenost mimoidočim spolnemu nasilju. Hkrati pa bo Mestni občini Ljubljana postavila naslednja svetniÅĄka vpraÅĄanja:

  1. Ali je MOL pomagala pri financiranju tega projekta? Nekateri javno dostopni podatki sugerirajo, da je bilo temu tako. Koliko sredstev je namenila MOL temu projektu, kdo je bil predlagatelj in kdo je soglaÅĄal z odobritvijo sredstev?
  2. Poleg tega je iz nekaterih javni evidenc razvidno, da MOL in Ministrstvo za kulturo financirata in podpirata takÅĄne razstave in javne predstavitve, ki vključujejo eksplicitne in neprimerne vsebine, kot je to razvidno iz plakatov na trenutni razstavi z naslovom Galop 2002-2022. Prosim za obrazloÅūitev in odgovorne osebe, ki podpirajo tovrstne prakse.
  3. Ali bodo MOL in pristojne institucije ukrepale, da danes, pa tudi v bodoče preprečijo prikazovanje takÅĄnih vsebin na javnih mestih, kjer se jim mimoidoči, tudi če bi Åūeleli, ne moremo izogniti?
Odgovore MOL bomo naknadno objavili. 

 

Primer fotografij iz razstave Galop 2002 – 2022

Read More
1697343352810947448554080857768

Mednarodni dan bele palice

Ob danaÅĄnjem Mednarodnem dnevu bele palice se v Zvezi druÅĄtev slepih in slabovidnih osredotočajo na izzive, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni, predvsem na področju dostopnosti javnega prevoza.

LetoÅĄnje leto je posebno, saj mineva 200 let od objave Brailleve pisave, ki ostaja temeljni kamen za komunikacijo slepih in slabovidnih. Učitelj Brailleve pisave, Janez Mlačnik, poudarja, da kljub napredku tehnologije, kot so računalniki in pametni telefoni, ostaja Braille ključna. “Brailleva pisava in bela palica sta temeljna kamna za drÅūo slepega človeka. Od tu lahko osvajamo svet,” dodaja Mlačnik.

Ob tem dnevu je pomembno, da se zavedamo izzivov, s katerimi se soočajo slepi in slabovidni, ter krepimo podporo in dostopnost njihovih pravic.

Sebastjan Kamenik je za “Iskro tedna” za Å tajerski val dejal: “S slepoto se nikdar ne moreÅĄ do cela sprijazniti. Sprijazniti pa se moreÅĄ do te mere, da z njo lahko ÅūiviÅĄ, kajti ko enkrat to vzameÅĄ kot neljubo dejstvo, potem lahko iÅĄÄeÅĄ druge izzive. Ni pa problem biti slep toliko, kot je problem, da drugi ne sprejemajo tvoje slepote in ti zaradi svojih predsodkov ne dajo priloÅūnosti, da bi nekaj počel”.

Read More
ZĖŒelel bi si, da koncĖŒno postavimo kljucĖŒni razvojni koncept Slovenije, ki ga ne bosta rusĖŒili ne leva ne desna politika.

Konsolidacija in razvojni koncept Slovenije: Marko BalaÅūic o izzivih in priloÅūnostih SLS

V nedavnem intervjuju za revijo Reporter je Marko BalaÅūic, predsednik Slovenske ljudske stranke, spregovoril o pomembnih izzivih, s katerimi se sooča stranka, in o političnih ciljih, ki jih Åūeli doseči. Njegove misli so jasne: “Prvi in glavni pogoj za uspeh je konsolidacija stranke. V nasprotnem na volitvah ne bomo sposobni pokazati vsega tistega, kar res znamo in zmoremo, nenazaadnje nas ne bodo jemali resno niti potencialni partnerji”.

Poudaril je tudi, da mora SLS iskati priloÅūnosti za sodelovanje z drugimi strankami na desni sredini, kar pa ne bo preprosto. “Pri načrtovanju naslednjih korakov je pomembno vedeti, kako ÅĄiroko se politični prostor odpira”.

Stranka se zaveda, da v danaÅĄnjem političnem okolju, kjer so potrebni jasni in smiselni razvojni koncepti, ni prostora za malomarnost. Poleg konsolidacije je BalaÅūic izpostavil ÅĄe en ključni cilj: “Å―elim si, da končno oblikujemo ključni razvojni koncept Slovenije, ki ga ne bosta ruÅĄili ne leva ne desna politika.” S tem Åūeli SLS postati ključen igralec v oblikovanju prihodnosti Slovenije.

 

Foto: Reporter (PrimoÅū Lavre)

Read More
Izdelek brez naslova

Hvala za vaÅĄ glas

SpoÅĄtovani člani in podporniki,

iskrena hvala vsem, ki ste na volitvah KGZS svoj glas namenili DruÅĄtvu Slovenska kmečka zveza. VaÅĄa podpora je ključen korak k uresničevanju naÅĄih skupnih ciljev in prizadevanj za boljÅĄo prihodnost slovenskega kmetijstva.

Obljubimo, da se bomo ÅĄe naprej borili za boljÅĄi poloÅūaj kmetov in zastopali njihove interese. Å e naprej si bomo prizadevali za: 
  • Povečanje samooskrbe in obdelanost kmetijskih zemljiÅĄÄ, kar bo okrepilo trajnost slovenskega kmetijstva.
  • Vrnitev kmetijske stroke na kmetije s pomočjo svetovalnih sluÅūb in storitev za člane.
  • ZmanjÅĄanje nepotrebne birokracije ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, ki bo v korist kmetov.
  • Promocija slovenskih kmetijskih pridelkov ter povrnitev ugleda kmeta v druÅūbi.
  • Ureditev razmer na OMD območjih z boljÅĄimi pogoji za investicije in oprostitvijo davkov za aktivne kmetije.
Hvala, da nas na tej poti podpirate!

S spoÅĄtovanjem,
DruÅĄtvo Slovenska kmečka zveza

Read More
Izdelek brez naslova (4)

Volitve v KGZS 2024

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije 2024 

V nedeljo, 6. oktobra 2024, bodo potekale volitve za organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). DruÅĄtvo Slovenska kmečka zveza (SKZ) se poteguje za vaÅĄ glas in podporo, da bi ÅĄe naprej zastopalo interese slovenskih kmetov in podeÅūelja.

Zakaj podpreti SKZ?
DruÅĄtvo SKZ si prizadeva za boljÅĄo prihodnost slovenskega kmetijstva z jasnimi cilji:

  • Povečanje samooskrbe in obdelanost kmetijskih zemljiÅĄÄ, kar bo okrepilo trajnost slovenskega kmetijstva.
  • Vrnitev kmetijske stroke na kmetije s pomočjo svetovalnih sluÅūb in storitev za člane.
  • ZmanjÅĄanje nepotrebne birokracije ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, ki bo v korist kmetov.
  • Promocija slovenskih kmetijskih pridelkov ter povrnitev ugleda kmeta v druÅūbi.
  • Ureditev razmer na OMD območjih z boljÅĄimi pogoji za investicije in oprostitvijo davkov za aktivne kmetije.

Volitve so priloÅūnost za vse kmete, da prispevajo k razvoju in napredku slovenskega kmetijstva. VaÅĄa podpora kandidatom na listi SKZ bo ključna za nadaljnje izboljÅĄave na področju kmetijstva in podeÅūelja.

Glasujte 6. oktobra in podprite DruÅĄtvo Slovenska kmečka zveza!

Kako voliti? 

Volitve za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije bodo potekale v nedeljo, 6. oktobra 2024, med 7. in 19. uro na 255 voliÅĄÄih po Sloveniji. Fizične osebe bodo glasovale za svet KGZS na dva načina, odvisno od volilne enote:

  1. Volilne enote s proporcionalnim sistemom: V volilnih enotah Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, BreÅūice, Celje, Ptuj, Slovenj Gradec in Murska Sobota glasujete tako, da obkroÅūite ÅĄtevilko pred imenom liste, ki jo podpirate.
  2. Volilne enote z večinskim sistemom: V volilnih enotah Kočevje, Postojna in Maribor glasujete tako, da obkroÅūite ÅĄtevilko pred imenom največ dveh kandidatov.

Na glasovanju za svet območne enote obkroÅūite ÅĄtevilko pred imenom liste, ki jo Åūelite podpreti.

Read More
pexels-sergey-savage-776567555-18969215

1. oktober: mednarodni dan starejÅĄih

1. oktobra 2024 so starejÅĄi ljudje v srediÅĄÄu pozornosti po vsem svetu, in to Åūe od leta 1990, ko so ZdruÅūeni narodi 1. oktober razglasili za Âŧmednarodni dan starejÅĄihÂŦ. Na ta dan posvetimo svojo pozornost starejÅĄim, njihovim zmoÅūnostim in potencialom, spoÅĄtovanju njihovih človekovih pravic, njihovim potrebam in tudi pričakovanjem.

Kot Evropska zveza starejÅĄih (ESU), spodbujamo to globalno gibanje in poudarjamo vlogo starejÅĄih v druÅūbi ter krepitev pravic vsakogar do dostojne starosti brez diskriminacije. HvaleÅūni smo za to, kar so prejÅĄnje generacije zgradile na področju človekovih pravic in blaginje. Prihodnosti ne moremo jemati za samoumevno.

Zavzemamo se za ustvarjanje vključujočih, trajnostnih in demokratičnih druÅūb za vse v naÅĄem vsakdanjem Åūivljenju.

V veselje nam je izraziti sodelovanje in upanje starejÅĄih za ohranjanje osnovnih vrednot človekovega dostojanstva, demokracije in solidarnosti za ustvarjanje blaginje za vse generacije, tako da nihče ne zaostaja.

Spodaj najdete sploÅĄen uvod v 34. mednarodni dan starejÅĄih ZdruÅūenih narodov. Upamo, da vas lahko navdihne, da ustvarite praznovanje na ta dan.

 

DOPIS ESU IN EPP OB PRAZNOVANJU 1. OKTOBRA

Stefaan Vercamer – Patrick Penninckx

Predsednik ESU – generalni sekretar ESU

 

Glavni izzivi

V zadnjih letih se Evropska unija sooča z velikimi geopolitičnimi spremembami in vrsto kriz ter izzivov brez primere, kot je bila pandemija COVID-19, hitro razvijajoče se podnebne krize in degradacija okolja, posledice ruske agresivne vojne proti Ukrajini ter naraÅĄÄajoče globalno tekmovanje. EU priznava, da sta gospodarski in socialni napredek prepletena, drÅūave članice pa so nedavno priznale potrebo po bolj vključujoči in trajnostni gradnji druÅūbe.

To pomeni, da se mora naÅĄa druÅūba odzvati na danaÅĄnje izzive dolgoÅūivosti. Ne smemo gledati na ÂŧstaranjeÂŦ le kot na breme. Nasprotno, prispevek starejÅĄih v naÅĄih druÅūinah in ÅĄirÅĄi druÅūbi, tudi na gospodarskem področju, v smislu razmiÅĄljanja in aktivnosti, na primer kot prostovoljcev, je neprecenljiv. NaÅĄa druÅūba mora na starejÅĄe ljudi pogledati z “novimi” očmi. To pomeni, da nanj gledamo kot na dimenzijo v Åūivljenjskem toku in da tudi v skrbi drug za drugega rezerviramo mesto v naÅĄem razmiÅĄljanju, delovanju in ureditvi naÅĄega Åūivljenjskega okolja.

Upamo in pozivamo novo Evropsko komisijo, da nadaljuje politične trende na področju demografskih sprememb z izvajanjem strategije EU za oskrbo ter vključevanjem vizije o staranju kot vidika celotnega poteka Åūivljenja, ob upoÅĄtevanju kompetenc različnih ravni politik ter razlik med regijami in lokalnimi tradicijami.

Krepitev sistemov oskrbe in podpore

Glede na globalni demografski premik k dolgoÅūivosti in kljub dejstvu, da so starejÅĄi pogosto zdravi do visoke starosti, se veča potreba po različnih oblikah oskrbe in socialno podpornih storitvah. Poleg tega sodelovanje v druÅūbi ni odvisno le od zdravja, ampak tudi od okolja, v katerem Åūivimo.

Desetletja smo bili priča spreminjajočemu se okolju, ki zajema ÅĄiroko paleto potreb po plačani in neplačani podpori, tako v formalnih kot neformalnih nastavitvah. Potreba po specializirani oskrbi je postala sestavni del ÅĄirÅĄih zdravstvenih zahtev staranja. To je ÅĄe posebej kritično za starejÅĄe osebe z boleznimi, kot je demenca, ki je glavni vzrok za odvisnost od nege in invalidnost v starosti po vsem svetu. Med naraÅĄÄajočim povpraÅĄevanjem po dolgotrajni oskrbi ÅĄtevilo negovalcev ne sledi potrebam. Ti primanjkljaji pomenijo velik problem za starejÅĄe, ki potrebujejo oskrbo in nego, saj Åūal nimajo dostopa do kakovostne dolgotrajne oskrbe.

Po vsem svetu je nujno treba razÅĄiriti moÅūnosti usposabljanja in izobraÅūevanja na področju geriatrije in gerontologije za zdravstvene delavce, socialne delavce in neformalne oskrbovalce, ki delajo s starejÅĄimi osebami.

Ponovni razmislek o pristopih k sistemom oskrbe in podpore bo koristil danaÅĄnjim starejÅĄim, tistim, ki zanje skrbijo, in tudi prihodnjim generacijam starejÅĄih. Nega in podpora starejÅĄim morata biti prilagojeni potrebam, vrednotam in Åūeljam oseb, ki potrebujejo nego, ter potrebam negovalcev. Morali bi preseči izključno medicinski vidik oskrbe, poznati in sprejeti pot posameznika skozi Åūivljenje, ki vključuje tudi njegovo kulturo, Åūivljenjsko zgodbo, mreÅūo socialne podpore in identiteto.

DrÅūave članice bi si morale prizadevati za bolj pravičen, na osebo osredotočen pristop k oskrbi in varovanju človekovih pravic tako skrbnikov kot oseb, ki potrebujejo nego. Ta pristop bi moral delovati v vladah, civilni druÅūbi, skupnostih in gospodinjstvih, tudi v zasebnem sektorju, da bi zadovoljili potrebe po zagotavljanju formalne in neformalne oskrbe.

Dragi prijatelji in sodelavci,

PridruÅūimo se svetovnemu praznovanju letoÅĄnjega mednarodnega dneva starejÅĄih, 1. oktobra, ki ga organizirajo ZdruÅūeni narodi, in se osredotočimo na temo ÂŧDostojanstveno staranje in pomen krepitve sistemov oskrbe in podpore za starejÅĄe po vsem svetuÂŦ.

ZN nas vabijo k razpravi o politikah, zakonodaji in praksah, ki krepijo oskrbo in podporne sisteme za starejÅĄe, ter o potrebi po razÅĄiritvi usposabljanja in izobraÅūevanja na področju geriatrije in gerontologije, reÅĄevanju svetovnega pomanjkanja negovalnih delavcev in prepoznavanju raznolikih prispevkov negovalcev.

Naj poudarimo pomen varovanja človekovih pravic tako starejÅĄih kot negovalcev, spodbujajmo pristope k oskrbi, osredotočene na osebo, ki spoÅĄtujejo dostojanstvo, prepričanja, potrebe in zasebnost starejÅĄih ter njihovo pravico do odločanja o njihovi oskrbi in kakovosti njihovega Åūivljenja.

Pokličimo k zaÅĄÄiti človekovih pravic starejÅĄih po vsem svetu.

Spodbujajmo kakovostno zdravstveno varstvo, medgeneracijski dialog in večjo vključenost starosti prijazne druÅūbe za vse.

Read More
23484981q3B6A6FD7E7CB083334A0E7583A946138_1200

Å―alostni prizori

Zadnji prizori iz Slovenske Bistrice, ko občani v vrsti čakajo na to, da bi se lahko vpisali in dobili svojega osebnega zdravnika, so odraz naÅĄega razpadajočega zdravstvenega sistema. Vzrok za vrzel v druÅūinski medicini v Slovenski Bistrici je, kot so zapisali, da je maja letos zapustila delovno mesto direktorica, zdravnica druÅūinske medicine, dodatno pa se je konec junija upokojila koncesionarka.

Ob tem je treba takoj povedati, da imajo koncesionarji, ki so del javnega zdravstva, prijavljenih v povprečju več bolnikov, kot zdravniki, ki delajo v zdravstvenih domovih. Ali so se odgovorni do sedaj vpraÅĄali, zakaj?

Pomembno dejstvo je, da se mladi zdravniki vse manj odločajo za delo v tej, zelo pomembni veji medicine. Vzroki za to so bili Åūe davnega leta 2000 objavljeni v reviji Lancet, eni izmed najbolj pomembnih strokovnih revij. Ugotovitve so bile jasne: preobremenjenost, prevelika odvisnost od uprave, omejevanje pri delu, slaba moÅūnost napredovanja, vse pogostejÅĄe groÅūnje iz strani pacientov itd.

Ampak za vse to smo bili in smo pri nas gluhi. Raje prisluhnemo neumnostim, ki jih ÅĄirijo samozvani predstavniki pacientov ÂŧGlas ljudstvaÂŦ z Âŧizjemnim poznavalcemÂŦ dela v druÅūinski ambulanti, g. Jenullom. Ta govori o nizkih količnikih, ki naj bi si jih izpogajali zdravniki. Da res je, da so niÅūji kot pred leti, res pa je tudi, da je delo vse bolj zapleteno zaradi staranja in polimorbidnosti velikega dela pacientov. Res je tudi, da druÅūinske zdravnike ravnanje ZZZS s svojimi predpisi vse bolj oddaljuje od pacienta. Sistem dela tako v druÅūinski ambulanti, kot tudi v bolniÅĄnicah, ne skrbi za to, da bi bila omogočena prepotrebna komunikacija med osebnim zdravnikom in specialistom. Za nameček je zdravnik, ki se ÂŧprevečÂŦ zanima za svojega pacienta, mnogokrat vzet Âŧkot nadleÅūen sitneÅūÂŦ, kar je del naÅĄe kulture. Kot je del naÅĄe kulture, oprostite nekulture, izjava dr. Goloba, da nekateri zdravniki ne delajo oziroma si prenaročajo paciente v svoje samoplačniÅĄke ambulante. To naj bi izjavljali pacienti. Prosim za podatke! Oprostite! Ampak saj on odloča kdo bo direktor, vlada imenuje svoje ljudi v nadzorne Svete zavodov, ki so dogovorni, če se to res dogaja! Ali morda to razume? Seveda nepravilnosti ne izključujem, Åūelim le poudariti kdo je, če so to dogaja, odgovoren.

Torej! Delo v ambulanti druÅūinske medicine je lepo. Å e posebej, če ima zdravnik dovolj časa za pogovor, kar pa omejujejo pravila ZZZS. Delo je nadvse odgovorno, kajti najmanjÅĄa napaka, neupoÅĄtevanje določenega podatka iz anamneze ali izvida, lahko usodno odloÅūi pravočasno diagnozo. Mnogokrat to delo podcenjujemo tudi specialisti in tudi sami pacienti kaj hitro Åūele napotnico za specialista. Delo v druÅūinski medicini je pri nas zelo feminizirano in bi se bilo treba vpraÅĄati zakaj? Seveda to ni nič slabega, ker je pri delu zdravnic – Åūena, mater, brez dvoma, dokazano z raziskavami, prisotne več empatije! Å―al je pa tudi več izpada na delu in potrebe po nadomeÅĄÄanju, česar naÅĄa zakonodaja oziroma normativi ne upoÅĄtevajo.

Razmere za delo so torej slabe in vse manj je interesa za tako delo. Ob tem se najdejo celo nekateri poznavalci razmer v naÅĄem zdravstvu in navajajo koliko več zdravnikov imamo pri nas v zadnjih letih. Å―al pri tem ne navedejo za koliko se je povečalo ÅĄtevilo zdravnikov v naÅĄih sosednjih drÅūavah. Spet gre za eno od manipulacij in ustvarjanje, največkrat neupravičenega, negodovanja na račun zdravnikov.

prim. Janez RemÅĄkar, dr. med.

predsednik Zveze upokojencev pri SLS

 

Foto: SaÅĄo Bizjak / Večer

Read More
459953006_946079970897417_6976812399815981455_n

Primorska je bila vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja

DrÅūavni svet RS je na predlog drÅūavnega svetnika Branka TomaÅūiča izglasoval odloÅūilni veto na sprejete spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerih bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve.

Poudaril je, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. Tako so po njegovih besedah odločili tudi vsi podpisniki PariÅĄke mirovne pogodbe. Predlagatelji pa po njegovi oceni Åūelijo zakon spreminjati iz ideoloÅĄkih razlogov, saj se sklicujejo na odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, kjer je uporabljen termin priključite.

TomaÅūič je v razpravi izpostavil, da z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom priključitve zakonodajalec implicitno dopuÅĄÄa moÅūnost, da slovensko primorsko ozemlje pred zdruÅūitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona lahko zato sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker italijanski strani omogočajo sklicevanje na staliÅĄÄe, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno, in ne vrnjeno ozemlje.

Read More