Posnetek zaslona 2024-02-18 085314

Klepet z dr. Petrom Gregorčičem

V Slovenski ljudski stranki cenimo mnenja volivk in volivcev, zato vam z veseljem prisluhnemo.

Nosilec liste Slovenske ljudske stranke za volitve v Evropski parlament dr. Peter Gregorčič vas vabi na spoznavno srečanje in klepet ob kavi, čaju ali soku.

Prvi termini za srečanje so v Ljubljani, v 1. nadstropju Gospodinjske ulice 8, v prostorih Slovenske ljudske stranke.

Za srečanje je predvidenih 30 minut, v posameznem terminu je prostora za 10 gostov, zato lahko povabite tudi svoje prijatelje (sporočite število oseb).

Vpišite se v koledar in si zagotovite svoj termin. Srečanje je potrjeno, ko dobite potrditveno elektronsko sporočilo.

Veseli bomo vaše družbe.

Slovenska ljudska stranka

Read More
EP-230329885

Nič o kmetu brez kmeta!

Slovenska ljudska stranka opozarja na nujnost odziva Vlade Republike Slovenije na zahteve kmetov

Kmetje se borijo za vse nas, za slovenske potrošnike in za slovenski narod. Vsi ti, ki so v teh dneh na ulicah po nekaterih slovenskih krajih, in vsi, ki so se lani spomladi udeležili – pred nemškimi in francoskimi kmeti med prvimi v Evropi – protesta kmetov po vsej Sloveniji, so tisti, ki s svojimi rokami vsak dan skrbijo za pridelavo zdrave domače hrane, hkrati pa za obdelano in poseljeno podeželje, na katerega smo ponosni. Njihovo delo je ključno ne le za ohranjanje, temveč tudi krepitev naše prehranske varnosti. Njihovo osnovno dostojanstvo je zadnji branik zdrave pameti in razuma naroda. 

Kmetijskih zakonov se ne sme sprejemati brez kmeta in organizacij, ki jih zastopajo – oni so tisti, ki poznajo svoje delo in vedo, kako ga najbolje opravljati. Kmetje naj kmetujejo, Vlada RS pa naj posluša in udejanji zahteve. Nič o kmetu brez kmeta!

Dovolj je praznih obljub in neskončnih pogajanj. Čas je za konkretne korake. Vlada RS že od vseslovenskega protesta kmetov lani spomladi točno ve, kakšne zahteve imajo kmeti. Uredbe in pravilniki na vladi so lahko sprejeti čez noč, če je volja. Zakoni, ki jih je treba popraviti, naj se čim prej vložijo v parlamentarni postopek. 

V kolikor se Vlada Republike Slovenije jutri s konkretnimi dejanji ne odzove na zahteve kmetov, ki so bile pred enim tednom ponovno izpostavljene v pogajanjih s kmetijskimi organizacijami, je prav, da na ignoranco vlade kmetje skupaj opozorijo javno, kot v teh dneh opozarjajo kmetje širom po Evropi. V Slovenski ljudski stranki kmetom pri njihovih prizadevanjih izražamo trdno in polno podporo.

Marko Balažic, predsednik SLS

Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP)

Foto: Gorazd Kavčič / Gorenjski glas

Read More
Peticija JEK2

Podpiši peticijo za elektriko, ki bo cenovno dostopna vsem

Zneski na naših položnicah za elektriko se iz meseca v mesec zvišujejo, zato marsikdo vedno težje plačuje stroške energije, ki bi morala biti dosegljiva vsem. To lahko spremenimo le, če si Slovenija zagotovi lastno stabilno oskrbo z energijo.

V Slovenski ljudski stranki vidimo rešitev v jedrski energiji, ki je kot okolju prijazen vir energije cenovno dostopna vsem.

Parlamentarne stranke se strinjajo, da se o tem vprašanju državljanke in državljani izrečemo na posvetovalnem referendumu. V SLS smo prepričani, da moramo to storiti čimprej. Le tako si bomo v najkrajšem možnem času zagotovili energetsko neodvisnost in s tem poceni elektriko za vse.

V Slovenski ljudski stranki vidimo rešitev v jedrski energiji.

Vabimo vas k podpisu peticije, da se posvetovalni referendum o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško izvede že 9. junija, skupaj z volitvami v Evropski parlament.

Naj tudi vaš glas pripomore k čimprejšnji energetski neodvisnosti Slovenije.

Hvala!

Read More
22-11-30_REGI_Arimont_Bogovic_Amaro_Jahr-10-1024×683

Franc Bogovič: Umik predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov je naša velika zmaga za kmetijstvo!

Strasbourg, 6. februar 2024 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) pozdravlja napoved umika predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki jo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Nič o kmetu, brez kmeta!

»Novembra lani smo z zavrnitvijo predloga Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (SUR) v Evropskem parlamentu dosegli zmago zdrave kmečke pameti v hramu evropske demokracije in dali veliko zaušnico Evropski komisiji z zavrnitvijo tega ideološkega predloga uredbe, ki je stiskala v kot slovenske in evropske kmete ter ogrožala prehransko varnost v EU! Veseli me, da je naše sporočilo razumela in sprejela tudi Evropska komisija na čelu s predsednico von der Leyen, zato je njena napoved umika uredbe o trajnostni rabi pesticidov razumna, pravilna in edina možna,« pravi Franc Bogovič (SLS/EPP), ki se je v imenu skupine Evropske ljudske stranke – v okviru Odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) pogajal o besedilu uredbe SUR in vložil veliko truda za izboljšanje prvotnega izredno škodljivega predloga oz. naporov za zavrnitev predloga uredbe v celoti.

Izjemno me veseli, da je, čeprav pozno, in šele ko so evropski kmetje preplavili evropska mesta, prevladal zdrav razum tudi v Evropski komisiji.

»Upam, da ta ne bo več prihajala pred kmete z nerealnimi, nestrokovnimi in škodljivimi zeleno-ideološkimi ukrepi, ki bodo ogrožali evropsko kmetijsko in prehransko varnost. Predvsem pa, da bo razumela, da kmetijska politika ostaja ena temeljnih evropskih politik, in da se ukrepe za kmetijstvo sprejema le in izključno v dialogu s kmeti. Nič o kmetu, brez kmeta!« je jasen Bogovič.

Sledi aktivnostim poslanca Evropskega parlamenta Franca Bogoviča tudi na njegovi spletni strani

Read More
protest2kmetov

Brez kmeta ni hrane

Ljubljana, 5. februar 2024

Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki izpostavlja, da vladajoča politika vedno pogosteje pozablja, da brez kmeta ni hrane. Slovenska kmetijska politika, na čelu s pristojno ministrico Matejo Čalušić, je poleg tega tudi brez vizije, kako poskrbeti za slovenskega kmeta.

Namesto tega se slovenska, tako kot evropska politika, raje ukvarja s postavljanjem novih administrativnih in regulativnih ovir. To otežuje domače kmetijstvo, ga dela nezanimivega za mlajšo generacijo in posledično ogroža našo prehransko neodvisnost.

Ker hrano v vsakem primeru potrebujemo, zmanjšana ali otežena pridelava domače prehrane pomeni večanje deleža uvožene hrane. Velikokrat celo poceni hrane iz tretjih držav, ki imajo izjemno slabo regulativno na področju prehranske varnosti. Kmetijska politika brez vizije, ki se pretirano uklanja »zeleni ideologiji,« torej dolgoročno vodi tudi v ogrožanje naše prehranske varnosti.

Ne pozabimo, da smo z našim načinom kmetovanja skozi stoletno tradicijo oblikovali našo kulturo in našo naravno pokrajino. Naš način kmetovanja se danes zaradi številnih nerazumnih omejitev, ki so posledica pretiravanja z »zeleno ideologijo« trenutne evropske politike, onemogoča. Zanemarjanje slovenskega kmetijstva in pretirana evropska regulativa, ki pa jo slovenska še nadgradi, in ki določa celo, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko slovenski kmet obdeluje lastno zemljo, vodi tudi v spreminjanje avtohtone pokrajine. Ta se zaradi opuščanja kmetovanja vse pogosteje zarašča.

Si res želimo, da bo kakovostna hrana domače pridelave vse redkejša na slovenskih krožnikih, s čimer bomo v Sloveniji izgubili tudi nosilce tradicije in podeželja?

Koncept nacionalne kmetijske politike mora v ospredje postaviti slovenskega kmeta, stremeti k prehranski samozadostnosti, spodbujati uporabo lokalno pridelane hrane visoke kakovosti in s tem posledično zagotavljati našo prehransko varnost.

Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma:
  • Izplača lanske subvencije, ne pa da njihovo izplačilo zamika v nedorečeno prihodnost ter s tem ogroža obstoj slovenskega kmeta, kmetijstva in doma pridelane prehrane.
  • Umakne in spremeni sporne zakone o živalih, Kmetijsko gozdarski zbornici, kmetijskih zemljiščih in dohodnini ter s tem zaščiti lastnino pridelovalcev hrane in našega kmeta razbremeni administrativnih in regulativnih ovir.
  • Prične s takojšnjo regulacijo števila tistih divjih zveri, ki v Sloveniji nima naravnih sovražnikov.
  • Zviša obvezen delež lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah prek javnih naročil ter s tem dvigne kakovost prehrane v javnih ustanovah, podpre slovenskega kmeta in nenazadnje tudi prispeva k manjšemu ogljičnemu odtisu zaradi prevoza hrane iz drugih držav in kontinentov.

Kmete pri njihovih prizadevanjih poleg predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS) Marka Balažica in predsednika Slovenske kmečke zveze Branka Tomažiča podpirata tudi evropski poslanec SLS Franc Bogovič in nosilec liste SLS za volitve v Evropski parlament, dr. Peter Gregorčič.

V kolikor posluha do zahtev kmetov s strani Vlade RS ne bo, podpiramo tudi kmečke proteste na cesti. Kmetje se namreč s tem ne borijo le za lastni obstoj, ampak tudi za slovenskega potrošnika, prehransko neodvisnost in prehransko varnost vseh nas.  

 

Branko Tomažič

Predsednik Slovenske kmečke zveze

Marko Balažic

Predsednik Slovenske ljudske stranke

Read More
Peter-Gregorcic-v-ozadju-novi-sef-stiriclanske-uprave-RTVS-Zvezdan-Martic-Foto-Matija-Susnik-1024×606

Dr. Peter Gregorčič: Vlada z novim medijskim zakonom uvaja cenzuro, ogroža svobodo govora in krni demokracijo

Predstavljamo mnenje nosilca liste SLS za volitve v Evropski parlament, dr. Petra Gregorčiča, glede predloga novega Zakona o medijih (ZMed-1), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo in je do konca januarja v javni razpravi. Mnenje je dr. Gregorčič 20. januarja predstavil tudi Koordinaciji katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci. Po mnenju dr. Gregorčiča predlog zakona posega v svobodo izražanja preko treh ključnih mehanizmov.

Nacionalni svet za medije kot vladno telo za popoln nadzor nad mediji in s tem nad svobodo izražanja

Predlog novega medijskega zakona ukinja Svet za radiodifuzijo, ki ga po sedanji zakonodaji na podlagi javnega razpisa imenuje Državni zbor in kateremu tehnično, strokovno, administrativno in finančno podporo zagotavljal AKOS, kot neodvisna agencija.

Namesto tega 30. in 31. člen ZMed-1 uvaja Nacionalni svet za medije, ki je dejansko nov vladni organ. Čeprav ga bo imenoval Državni zbor (z večino vseh poslancev), bo kandidatno listo njegovih članov na podlagi javnega razpisa izbrala vlada, pri čemer si želi vlada dodatni nadzor nad imenovanjem članov v Državnem zboru zagotoviti z določilom, da Državni zbor lahko glasuje le o kandidatni listi v celoti.

Da gre dejansko za vladni (torej politični!) organ dokazuje tudi 1. odstavek 32. člena ZMed-1, ki pravi, da vlada zagotovi administrativno in tehnično podporo ter sredstva za delovanje sveta za medije.

Vlada si torej na ta način nedopustno in v nasprotju s pravico do svobode izražanja kot oblastni organ podreja celoten medijski prostor. To bo v kombinaciji s spodaj opisanima ukrepoma vodilo v izrazito enoglasen medijski prostor, v katerem bo dovoljeno le tisto enoumje, ki bo skladno s pogledi družbenih skupin s politično, družbeno in finančno močjo. Svet za medije bo imel namreč pomemben vpliv na določanje javnega interesa na področju medijev, s čimer bo posredno dajal »dovoljenje« za financiranje izbranih medijev, preko svojih prisojnosti pa bo (posredno) določal tudi smernice, kaj je »sovražni govor,« pred katerim želi trenutna oblast ščititi državljanke in državljane. Na podlagi teh usmeritev bo pristojna inšpekcija lahko izvajala začasne ukrepe iz 34. člena ZMed-1 in s tem krnila svobodo izražanja.

Dodatno bo svet za medije, ki bo pod popolnim nadzorom vlade, odločal o pridobitvah radijskih frekvenc (91. člen ZMed-1). Predlog zakona pa dodatno predvideva, da se bo po novem na enak način podeljevala tudi pravica razširjanja radijskih in televizijskih programov na prizemni radiodifuziji (66. člen).

Preko Nacionalnega sveta za medije bo torej vlada dobila nedopusten nadzor nad celotnim medijskim prostorom v državi.

Krnitev svobode izražanja pod krinko preganjanja sovražnega govora.

ZMed-1 v 34. členu določa, da bo lahko pristojni inšpektor ob sumu razširjanja sovražnega govora izdal začasni ukrep odstranitve oz. prepovedi razširjanja spornih vsebin. Izdajatelj bo moral ukrep izvršiti v roku 24 ur, pristojni inšpektor pa bo takoj po izdaji začasnega ukrepa po uradni dolžnosti ukrep posredoval Upravnemu sodišču, ki bo moralo o ukrepu odločiti v 14 dneh. Pri izdaji ukrepa se bo lahko inšpektor posvetoval z Varuhom človekovih pravic, Zagovornikom načela enakosti, strokovnimi združenji novinarjev oz. medijev ali drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju medijev. Pri tem pristojni inšpektor ne bo vezan na njihova mnenja, stališča ali navodila.

Tako določilo bo omogočilo arbitraren poseg pristojnega inšpektorja v objavljena besedila in/ali stališča ter s tem v svobodo izražanja, pri čemer zakon omejevanje svobode izražanja nedopustno širi preko ustavnih okvirov. Čeprav bo moralo sodišče o ukrepu odločiti v 14 dneh, je na tak način mogoče odstranjevati tudi besedila, sporočila ali stališča, ki bi lahko škodovala oblasti ali drugemu nosilcu večinske družbene ali ekonomske moči. Vrnitev nekega sporočila/prispevka po 14 dneh lahko v družbeno pomembnih in polemičnih situacijah pomeni, da začasno cenzurirano stališče kasneje nima več vpliva na družbeno dogajanje in je torej taka vrnitev, četudi bi se zgodila v zakonsko predvidenem roku, že brezpredmetna.

Pravica inšpektorja posvetovati se z raznimi družbenimi deležniki, pomeni krniti njegovo samostojno strokovno presojo. Čeprav inšpektor na navodila, mnenja ali stališča ni vezan, to vpliva na njegove odločitve in odpira možnosti za sugestije družbenih skupin s politično, ekonomsko in družbeno močjo na pristojnega inšpektorja ter s tem, v povezavi z že pojasnjenim, omogoča začasno odstranjevanje nezaželenih manjšinskih mnenj iz javnega prostora, kar pomeni nedopusten poseg v svobodo izražanja.

Dr. Gregorčič pričakuje, da bomo ob uveljavitvi takega zakonskega določila, tudi na področju medijev in svobode izražanja deležni podobnih zgodb, kot smo jo videli pri nezakonitem odvzemu krav s kmetije Možgan. Prav tako je prepričan, da bo to zakonsko določilo onemogočilo svobodo izražanja mnenj na področju različnih družbeno pomembnih tem, kot so razprava o evtanaziji ali o LGBT ideologiji.

Daj je glavni namen tega zakonskega določila krnitev svobode izražanja, dokazuje tudi obrazložitev predlagatelja, ki pravi, da »namen ukrepanja ni sankcioniranje kršitelja z globo, ampak odprava nepravilnosti«. Sam namen tega člena je torej izključno nadzor nad izražanjem različnih stališč v zadevah, ki jih večina z družbeno, politično in ekonomsko močjo dojema kot sporne.

Ciljno financiranje izključno tistih medijev, ki izražajo stališča v korist skupin z družbeno, politično in ekonomsko močjo

ZMed-1 v 14. členu predvideva državno pomoč medijem na podlagi izkazanega javnega interesa na področju medijev. Ta interes bo v veliki meri določal Nacionalni svet za medije, ki bo finančno, tehnično in administrativno odvisen od vlade. To bo nedopustno privilegiralo zgolj tiste medijske glasove, ki so skladni z »agendo« skupin z družbeno, ekonomsko in politično močjo. Edino te skupine bodo namreč lahko – tudi preko »vladnega« Nacionalnega sveta za medije – določale javni interes na področju medijev in s tem usmerjanje javnih sredstev.

Posebej problematičen je tudi 47. člen, ki za dosego cilja ožiti medijski prostor in s tem svobodo izražanja onemogoča celo svobodno gospodarsko pobudo. Ta člen namreč ureja državno oglaševanje, ki mora uresničevati javni interes na področju medijev. Tega bo določal »vladni« Nacionalni svet za medije. Pri tem bodo morali naročniki državnega oglaševanja pridobiti soglasje vlade za izvedbo oglaševalskih kampanj, katerih vrednost presega 50.000 EUR z DDV. To določilo torej uzakonja popoln nadzor vlade nad denarjem, ki bo na voljo za financiranje medijev.

To je še posebej sporno zato, ker termin »državno financiranje« v zakonu ni dobro določen. Obrazložitev 47. člena pravi, da se »s členom o državnem oglaševanju se določajo standardi, ki jih morajo spoštovati državni organi, organi lokalne skupnosti, podjetja v državni lasti, ali kateri koli drug subjekt pod državnim nadzorom kot naročnik oglaševanja v medijih oz. v postopkih načrtovanja in izvedbe oglaševalskih kampanj.« Iz tega je mogoče razumeti, da bodo določilom tega člena podvržena vsa podjetja, v katerih bo imela država zgolj minimalni delež (npr. eno delnico), kar je nedopustno privilegiranje države kot lastnika napram drugim, celo večinskim lastnikom. Poleg tega daje tako zakonsko določilo vladi (kot eni od treh vej oblasti) nedopustno veliko moč nad svobodo izražanja.

Omejevanje svobode izražanja vedno krni demokracijo in ustvarja podlago za razvoj totalitarizma. Zato so zgoraj opisane rešitve slabe in za razvoj demokracije škodljive, je prepričan dr. Peter Gregorčič.

FOTO: Državni zbor RS, Matija Sušnik

Read More
panorama-nek-ob-savi

Podpiši peticijo elektrikazavse.si

Slovenska ljudska stranka je ob robu posveta o Načrtu za podnebno nevtralno in suvereno Slovenijo v Državnem svetu RS napovedala peticijo, ki bo zbirala podpise za izvedbo referenduma o gradnji drugega bloka jedrske energije (JEK 2) hkrati z evropskimi volitvami, 9. junija 2024.
 
elektrikazavse.si

Energetska varnost je izjemno pomembna za vse državljane, potrebe po električni energiji pa se v Evropi in svetu skokovito povečujejo. Če želimo preprečiti energetsko revščino med ljudmi in propad industrije zaradi predrage cene energije, moramo v Sloveniji zagotoviti stalen in zanesljiv vir energije. Ker je hidroelektrični potencial države že v večji meri izkoriščen, ter dejstvu, da z vetrno in sončno energijo ne moremo nadomestiti potreb ob načrtovanem zapiranju prvega bloka jedrske elektrarne v Krškem in 6. bloka termoelektrarne Šoštanj, je gradnja novega vira nujno potrebna. Obenem smo soočeni s tremi krizami – podnebno, okoljsko in energetsko.  

Ob obstoječih tehnologijah je le jedrska energija tista, ki v zadostni meri ponuja odgovor na ključne izzive. Pomen jedrske energije v Sloveniji je široko pripoznan v stroki in laični javnosti, zato je prav, da državljanke in državljani preko referendumske odločitve čimprej odločijo, ali bomo podnebno, okoljsko in energetsko krizo tudi v prihodnosti reševali s pomočjo jedrske energije.

S svojim podpisom državljanke in državljani lahko izrazijo prepričanje, da je

  • jedrska energija vitalni del energetskega zelenega prehoda v nizkoogljično družbo,
  • energetska revščina kot posledica prepoznih političnih odločitev nedopustna,
  • najbolj učinkovito, če odločanje o JEK2 izpeljemo hkrati z evropskimi volitvami 9. junija letos. 

S podpisom, da se referendum o JEK2 izvede sočasno z evropskimi volitvami, pozovemo oblast, da začne do energetskega zelenega prehoda v nizkoogljično družbo postopati odgovorno in učinkovito. Želimo, da vprašanje jedrske energije in JEK 2 ostane nadstrankarska tema, ki povezuje in krepi zavedanje, da smo za prihodnost preskrbe z energijo odgovorni sami.

Peticija je dostopna preko http://elektrikazavse.si/

Read More
DZ

Serijska kršilka zakonodaje bo pisala zakon?

Ljubljana, 25. 1. 2024 – predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic se je zaradi zapisa v Dnevniku, da bo po novem veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, ki je zagrešila grobe kršitve zakona v primeru odvzema govedi družini Možgan, zadolžena za  pisanje novega, celovitega zakona o živalih, z javnim vprašanjem obrnil na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić.

Pismo objavljamo v celoti: 

Spoštovana ministrica ga. Mateja Čalušić,

v članku z naslovom Serijska kršilka zakonodaje bo pisala zakon[1], ki je bil objavljen 25. 1. 2024 v Dnevniku, smo zasledili informacijo, da je bila veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic premeščena v Sektor za zdravje in dobrobit živali znotraj Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Med drugim naj bi bila njena nova pristojnost pisanje novega, celovitega zakona o živalih.

Glede na to, da gre pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nas zanima:

  • Zakaj se vam zdi primerno, da je oseba, za katero je bilo v inšpekcijskem nadzoru z dne, 22. 1. 2023, ugotovljeno, »da zaradi ugotovljenih večkratnih kršitev pravil upravnega postopka, ki po mnenju upravnega inšpektorja predstavljajo hude kršitve, saj imajo za posledico očitno prikrajšanje pravic oziroma pravnih koristi strank«[2], res najbolj primerna za pripravo novega Zakona o živalih, glede na to, da je bilo jasno ugotovljeno, da je izkazovala slabo poznavanje upravnih postopkov, ter povzročila tudi njihovo hujšo kršitev in kršitev več zakonov?
  • Na kateri podlagi je sprejeta odločitev o napredovanju (de facto ne gre za premestitev, ampak napredovanje), kljub temu, da je v istem zapisniku inšpektor predlagal, da se zoper omenjeno osebo sproži disciplinski postopek?

[1] https://www.dnevnik.si/1043042229

[2] https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/IJS/Zapisniki-o-inspekcijskem-nadzoru/UI-Zapisniki/2023/0610-561-2023-5_UVHVVR.pdf

Read More
Balažic STA

Javno pismo ministru za vzgojo in izobraževanje

Predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic je ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Feldo pozval, da med gradiva delovne skupine ministrstva uvrsti tudi predlog, ki spreminja delež financiranja iz 85 % na 100 %.

Pismo objavljamo v celoti, na voljo pa je tudi na povezavi

Naslovna fotografija: STA

Read More
novinarji_24

Dr. Peter Gregorčič: Potrebujemo več in ne manj svobode govora

Kandidat za evropskega poslanca na listi SLS dr. Peter Gregorčič se je 19. januarja 2024 na povabilo ljubljanskega nadškofa, msgr. Stanislava Zoreta, ob godu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev, udeležil tradicionalnega srečanja novinarjev katoliških medijev. Po sv. maši je predstavil svoj pogled na posebnosti slovenske medijske krajine. Predstavitev dr. Gregorčiča se nahaja v galeriji na koncu članka, v nadaljevanju pa predstavljamo njegove glavne poudarke.

Dr. Gregorčič je v uvodu izpostavil, da posebnosti slovenske medijske krajine najbolj nazorno demonstrira dogajanje na javni RTV Slovenija, kjer je bil v preteklosti predsednik Programskega sveta. Dogodke, ki so se v zadnjih dveh letih odvili v tem javnem zavodu, je orisal s predstavitvijo 18 izbranih dogodkov, ki jih je opremil z izjavami posameznikov ali dokumenti.

Kot novoizvoljeni predsednik Programskega sveta, ki se je konstituiral 16. februarja 2022, nisem imel niti meseca miru.

“Nekateri zaposleni na RTV Slovenija, ki so si prizadevali za spremembe le zato, da se nič ne bi spremenilo, so svoje pritiske stopnjevali takoj po konstituiranju novega Programskega sveta,« je dejal dr. Gregorčič, ki je takšno vrsto pritiskov označil za t. i. vertikalni skupinski mobing. Ta je definiran tako: Skupina sodelavcev izvaja mobing nad nadrejenim z namenom odstraniti ga s položaja. Navadno se mobing izvaja v organizaciji, lahko pa napadalec prihaja tudi od zunaj. Pojasnil je, da je »tukaj šlo za kombinacijo obojega, saj so notranji mobing izvajali predvsem novinarji informativnega programa, zunanjega pa politika skupaj z izbrano civilno družbo, ki je kasneje tudi prevzela javni zavod RTV Slovenija.«

Bistvo »depolitizacije« je bila politična kadrovska čistka

Dr. Gregorčič je predvajal posamezne primere izjav najvidnejših predstavnikov izvršilne veje oblasti (predsednika vlade, dr. Robert Goloba, podpredsednice vlade, Tanje Fajon in ministrice za kulturo, dr. Aste Vrečko). Vse te izjave dokazujejo, da je s t. i. »depolitizacijo« vladajoča politika ob pomoči civilne družbe in kasneje tudi ob aktivni asistenci Ustavnega sodišča zasledovala en sam cilj – politično kadrovsko čistko na javnem zavodu RTV Slovenija z namenom njegovega prevzema s strani izbrane civilne družbe, kar se je po uveljavitvi novele Zakona o RTV Slovenija tudi zgodilo. Trenutni predsednik Sveta RTVS je namreč dr. Goran Forbici, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS), torej tiste civilne družbe, ki je sama sebi spisala zakon, s katerim je lahko kasneje prevzela RTV Slovenija.

Na srečanju novinarjev katoliških medijev je kandidat za evropskega poslanca dr. Peter Gregorčič z dokumenti pokazal, kako je Golobova vlada poskušala s pritiski in procesnimi manevri preprečiti zadržanje izvajanje zakona. Pojasnil je, kakšno vlogo je pri tem odigrala ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki je del te iste civilne družbe, saj je tudi kot ustavna sodnica še vedno 20% dopolnilno zaposlena na Mirovnem inštitutu. Čeprav je bila kasneje iz procesa odločanja izločena, je na zakasnitev začasnega zadržanja poskušala vplivati s tem, da je »posvojila« predlog vlade in prispevala enega od treh podpisov, ki predsedniku Ustavnega sodišča nalagajo, da mora razpisati javno obravnavo. Če takrat večina na ustavnem sodišču ne bi odločila, da tega določila Zakona o ustavnem sodišču ni mogoče uporabiti pri procesnih sklepih, bi s tem začasno zadržanje postalo brezpredmetno, saj bi se nov Svet RTVS konstituiral, predno bi sodišče odločilo o začasnem ukrepu.

Vsaj v prvi fazi je torej Ustavno sodišče vendarle  človekove pravice varovalo dejansko in ne le teoretično (na papirju). Dne 16. februarja je namreč odločilo, da zadrži izvajanje dela izpodbijane novele. Politika je po tej odločitvi svoj pritisk stopnjevala tako na tedanje vodstvo RTVS, kot tudi na samo Ustavno sodišče. Pri tem je dr. Gregorčič dejal: »Nikoli ni dobro, če frustriraš politiko. Sploh pa ne, če to storiš politiki, ki teži k totalitarnosti.«

Politični zlom ustavnega sodišča je vodil v kadrovsko čistko in krnitev programa

»Ustavno sodišče pa se je pod vse večjimi političnimi pritiski zlomilo in, da bi ugodilo oblasti, 26. maja lani z manjšino svojih sodnikov 4:1 odločilo, da začasno zadržanje, ki ga je samo sprejelo, odpravi, ne da bi nam kot pritožnikom zagotovilo kakršno koli drugo učinkovito pravno sredstvo.« Pri tem je v obrazložitvi sklepa Ustavno sodišče navedlo, da »ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem roku, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva.« Dr. Gregorčič je pojasnil, da se je »sodišče zato odločilo, da zaščiti zakonodajalca, torej oblast, proti posamezniku, kar je v grobem nasprotju s samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic. Bistvo delitve oblasti je namreč v tem, da se posameznika ščiti pred zlorabami oblasti, ne pa da oblast enotno deluje proti posamezniku.«

Po odpravi začasnega zadržanja se je konstituiral nov Svet RTVS in imenoval novo vodstvo, ki je zgolj v pol leta pridelalo preko 10 milijonov evrov izgube, ob soglasju Sveta RTVS močno okrnilo programsko-produkcijski načrt in seveda izvedlo kadrovsko čistko.

Značilnosti slovenske medijske krajine

Konec lanskega leta je odstopil član uprave Simon Kardum. Bil je edini član uprave RTVS, ki je prišel od zunaj, torej izven tega podsistema, ki ga je v svoji izjavi po odstopu označil za »neprebojnega«. Dr. Gregorčič je izpostavil, da je očitno prav zato, ker je prihajal od zunaj, zmogel uvid v bistvo težav RTV Slovenija.

Kandidat za poslanca dr. Gregorčič je izpostavil nekaj ugotovitev iz odstopne izjave in intervjuja Karduma ter potegnil vzporednice z značilnostmi slovenske medijske krajine. Med njimi je še posebej izpostavil dejstvo, da veliko zaposlenih na RTV Slovenija nima ustrezne izobrazbe. Zbranim novinarjem je dr. Gregorčič dejal, da »novinar, ki nima izobrazbe in zato ne more napredovati, ne more biti neodvisen. Prav tako ne more neodvisno delovati novinar, ki ne razume, za kaj pri stvareh, o katerih poroča, gre, saj lahko v tem primeru – zgolj sledi in uresničuje interese svojega vira.« Zato je zbranim novinarjem in še posebej urednikom (tudi kot univerzitetni profesor) svetoval, »naj poskrbijo, da bodo njihovi mladi novinarji prišli do ustrezne izobrazbe in naj pazijo, da jih ne bi novinarsko delo na začetku kariere potegnilo do te mere, da bi zaradi tega ne dokončali šolanja in bi ostali brez izobrazbe na fakulteti, ki so jo že začeli.«

Dvojna merila Evropske komisije

Dr. Gregorčič je dogajanje na RTV Slovenija umestil tudi v evropski kontekst. Pri tem je pojasnil, da so Evropski komisiji prijavili kršitev prava EU, a se Komisija več mesecev sploh ni odzvala, čeprav bi morala skladno s svojimi protokoli, prijavitelje o prejemu prijave obvestiti v 15 delovnih dneh. Šele konec oktobra jih je Evropska komisija obvestila, da kršitev prava EU ni zaznala, saj je v poročilu o stanju pravne države za Slovenijo zapisano, da je Golobova vlada uresničila vsa priporočila Komisije glede neodvisnosti in svobode medijev. »Evropska komisija nam je ta dopis poslala dan po tistem, ko je to odločitev Komisije v Odmevih javno razkril predsednik vlade, dr. Robert Golob, še preden nam je bila znana kot prijaviteljem. To kaže na tesno sodelovanje med Evropsko komisijo in trenutno vlado v Sloveniji, vsaj kar se tiče t. i. depolitizacije RTV Slovenija,« je zbranim pojasnil dr. Gregorčič.

Razložil je tudi, kako je poročilo o stanju pravne države, na katero se je Komisija sklicevala, nastajalo in prikazal, da ima tem Evropska komisija očitno dvojna merila, ki so odvisna od politično-ideološke usmeritve. Kot predsednik Programskega sveta se je namreč marca lani sestal z delovno skupino Evropske komisije. Predstavil jim je svoje poglede in jim – tudi na njihovo pobudo – kasneje poslal še 7 elektronskih sporočil z ustreznimi dokumenti, ki se nanašajo na dogajanje, povezano s t. i. depolitizacijo javne RTV Slovenija. »Nobena od teh informacij v poročilo ni vključena. Sklepam, da zato, ker te informacije niso skladne z ideološkim in svetovno nazorskim kontekstom delovne skupine Komisije, ki poročilo pripravlja,« je zaključil dr. Gregorčič.

Ne bodite tiho

Dr. Gregorčič je predstavitev povzel z besedami: “Danes predstavljen proces me je naučil, da se je proti tako homogenemu oblastnemu aparatu, ki kot celota deluje proti posamezniku le zato, ker ne deli v celoti njegovih političnih pogledov, mogoče boriti le z javno besedo.”

Zato je danes eno od mojih sporočil tudi to: ne bodite tiho. Nikdar, nikoli in za nobeno ceno ne bodite tiho. Govorite in vztrajajte. Nikoli ne dopustite, da bi vas utišali.

Poudaril je, da je vse bistveno, kar je potrebno o omejevanju svobode govora vedeti, povedal že George Orwell v svoji knjigi 1984, ko je dejal: »Edini cilj Novoreka je zožiti razpon misli. Na koncu bomo miselno zločinstvo dobesedno onemogočili, ker ne bo besed, ki bi ga izražale. /…/ Vsako leto bo manj in manj besed, obseg zavesti pa vedno nekoliko ožji.«

Dr. Gregorčič je zato poudaril, da danes »potrebujemo več in ne manj svobode govora. Če si za to ne bomo prizadevali, najprej svojih stališč ne bomo imeli kje povedati, v drugem koraku jih ne bomo imeli več komu povedati in čisto na koncu jih tudi ne bomo več znali povedati.«

Foto: Tatjana Splichal / Družina

O rednem letnem srečanju novinarjev katoliških medijev lahko več preberete tudi na spletnem portalu Družina.si

Predstavitev dr. Gregorčiča je dostopna v galeriji spodaj: 

Read More