Vsak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga že tradicionalno zaznamuje tradicionalni zajtrk, sestavljen iz mleka, kruha, masla, medu in jabolk oziroma drugega sadja in drugih živil slovenskega porekla. Letos poteka navezujoče se na mednarodno leto sadja in zelenjave s sloganom: »Zajtrk s sadjem – super dan!«
Glavni namen dneva slovenske hrane je oziroma bi moral biti poudarjanje pomena doma pridelane hrane in seznanjanje otrok, mladine in širše javnosti o pomenu domače trajnostne samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja, ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja pri mladih za dejavnosti na kmetijskem področju. Z odločitvami za doma pridelano hrano izražamo tudi spoštovanje do dela in naporov naših kmetov in kmetic.
V Slovenski ljudski stranki podpiramo projekt Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Nesprejemljiv pa se nam zdi neodgovoren odnos pristojnih organov do zagotavljanja pogojev, da bi s hrano, pridelano v Sloveniji, zagotovili vsem ljudem pri nas polno prehransko varnost tudi v primeru izrednih razmer in zapore meja. Mladi v Sloveniji množično zapuščajo podeželje, dnevno povprečno propadejo tri kmetije. Brez spremenjenega odnosa do kmetov, kmetijstva se morebitni zapori meja v Sloveniji lahko zgodi lakota, ki bi prizadela več sto tisoč ljudi.
Naj bo sporočilo letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka, da bi v jedilnicah slovenskih vrtcev, šol, bolnišnic, domov za ostarele in drugih javnih zavodov morali vsak dan imeti hrano predvsem s slovenskih kmetij in tako spodbujati tudi povečano pridelavo domače hrane.
