Društvo poslancev 90, ki združuje poslance osamosvojitvenega sklica in kasnejših sklicev Državnega zbora RS, je včeraj, 21. decembra, v Veliki dvorani Državnega zbora RS pripravilo slavnostno akademijo posvečeno 30-letnici osamosvojitve Slovenije in prihajajočemu Dnevu samostojnosti in enotnosti.

Zbrane na slavnostni akademiji so nagovorili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša, predsednik DS Alojz Kovšca, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik Društva poslancev 90 Marjan Podobnik. 

Govorniki so izpostavili pomen sodelovanja pri vzpostavljanju državne neodvisnosti in samostojnosti, ki je bila dosežena pred 30. leti. “Dialog nas je takrat, različne kot smo bili, pripeljal skupaj do sodelovanja in sodelovanje do enotnosti,” je poudaril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Premier Janez Janša pa je izpostavil: “Ni toliko pomembno, kaj mislijo drugi, pomembno je, kako nek narod, neka skupnost, neka država na demokratičen način oblikuje svoje odločitve in kako jih je pripravljena in sposobna uresničiti.” Predsednik DZ Igor Zorčič je povedal, da so dogodki, ki so vodili do samostojne Slovenije, terjali odločnost, pogum in izjemno narodno enotnost. Predsednik DS Alojz Kovšca je ob prihajajočem super volilnem letu izrazil upanje, da bodo sodelujoči na volitvah predstavljali svoje pozitivne rešitve in ne predvsem napadali stališča političnih konkurentov. Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je poudaril, da so v času osamosvajanja politiki delovali za skupni cilj in imeli neke vrste vlado narodne enotnosti.

Predsednik društva poslancev 90 Marjan Podobnik pa je v svojem nagovoru dejal: “Živimo v zahtevnih časih epidemije in napetih mednarodnih odnosov in želimo si, da bi bilo vse to čimprej preteklost. Obenem pa nimamo nobenega jamstva, da ne bomo v prihodnosti morda kot država, kot narod, kot družba, kot civilizacija soočeni še z neprimerljivo težjimi preizkušnjami. Zato je prav, da še posebno nosilci vseh vej oblasti in nosilci drugih odgovornih funkcij, kljub medsebojnim razlikam oziroma prav zaradi njih skupaj, v medsebojnem spoštovanju, iščemo čim boljše rešitve v dobro vseh ljudi. Bodimo zgled, bodimo najprej sami sprememba, ki jo želimo v Sloveniji in v svetu.”

Poslanke in poslanci osamosvojitvene skupščine so v okviru slovesnosti prejeli zahvalno listino in spominsko značko. Zahvalno listino za dolgoletno sodelovanje na parlamentarnih dogodkih in dobrodelnih prireditvah je prejel tudi Parlament Dixie band, ki je ob New Swing Quartetu poskrbel za glasbeni program tudi na včerajšnji slavnostni akademiji.

V Knjižnici Slovenske ljudske stranke, ki se nahaja v prostorih SLS v Ljubljani je včeraj, 15. decembra 2021, potekal dan odprtih vrat v sklopu katerega so v počastitev 30. obletnice Slovenije razgrnili originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689 in odprli gostujočo mednarodno razstavo Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo.

Zbrane so uvodoma nagovorili kandidati oziroma podporniki gibanja Povežimo Slovenijo: predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, publicist in poznavalec zgodnje slovenske zgodovine Borut Korun ter novi predsednik MO SLS Ljubljana in zgodovinar Boštjan Furlan. 

V uvodnih razmišljanjih so orisali izjemen pomen Janeza Vajkarda Valvasorja in njegove Slave vojvodine Kranjske ter izpostavili veliko vlogo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta ustvarila skupni slovanski obredni jezik, iz katerega so se razvili številnih knjižni jeziki slovanskih narodov. Del tega obrednega jezika je danes tudi vključen v sodobni slovenski knjižni jezik.

Razstava v knjižnici SLS bo obiskovalcem na ogled vsak prvi torek v mesecu, med 13. in 17. uro. Vljudno vabljeni!

“Kako sistemsko podpreti predelavo lesa v Sloveniji“

ki bo v ponedeljek, 13. decembra 2021 ob 13. uri

potekal prek zoom povezave: 
https://us02web.zoom.us/j/81987139755?pwd=aUFDL2VZT0d6K3VubFp4TUhvVytNQT09
Meeting ID: 819 8713 9755
Passcode: 553389
  

Uvodno predstavitev bodo imeli:

• prof. dr. Franc Pohleven, lesar, mikolog ter velik promotor rabe lesa in lesnih izdelkov,
• Edo Oblak, direktor Breza Commerce d. o. o. in direktor Zavoda SLOLES, slovensko lesno združenje,
• Andrej Drole, ki bo na to temo imel predstavitev v Power Pointu.   

Za dodatna vprašanja smo vam na razpolago na telefon 040 420 520 ali e. mail: sls@sls.si.

Povabite tudi druge iz vašega okolja, za katere ocenjujete, da bi jih ta vsebina lahko zanimala.

Lepo vabljeni.
Marjan Podobnik,                                             
predsednik SLS   

Na današnji novinarski konferenci, ki jo je organizirala Slovenska kmečka zveza pri SLS na stojnici ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani, so predsednik Slovenskem kmečke zveze pri SLS Marko Cigler, državni svetnik za področje kmetijstva Branko Tomažič, kmet Franci Strle in predsednik SLS Marjan Podobnik spregovorili o alarmantnih razmerah v številnih panogah slovenskega kmetijstva.

»SKZ pri SLS je s svojimi aktivnostmi skupaj z drugimi kmečkimi organizacijami dosegla, da je vlada zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov za kmetijstvo,« je izrazil zadovoljstvo in izpostavil predsednik SKZ pri SLS Marko Cigler in dejal, da pričakujejo porabo sredstev za ustrezne namene, v nasprotnem primeru se bo trend padanja samooskrbe s hrano in slabšanja prehranske varnosti slovenskih potrošnikov nadaljeval. 

»Če bi zaradi epidemije ali drugih razlogov prišlo do daljše zapore meja, bi bila Slovenija lačna in to kljub temu, da imamo vse pogoje, da zagotovimo polno prehransko varnost s hrano pridelano v Sloveniji, če bi vodili ustreznejšo kmetijsko in prehransko politiko,« je še povedal Cigler in predstavil primer nesprejemljivih cenovnih razmerij pri izdelavi kruha, kjer dobi trgovina 60 %, pek 20 %, mlinar 10 % in kmet le slabih 6 %.

Na novinarski konferenci so izpostavili, da je nesprejemljivo, da je od okoli 300 milijonov eurov sredstev porabljenih za nakup hrane za šole, vrtce, bolnišnice, domove za starejše in javno upravo le okoli 20 % porabljenih za slovensko, ostalo pa za hrano iz tujine. Cilj SLS je, da slovenske šole in drugi javni zavodi ne bodo imeli slovenskega zajtrka le en dan v letu, ampak vse dni v letu. 

»SLS se intenzivno pripravlja na volitve in tudi na prevzem vodenja področja kmetijstva in razvoja podeželja v naslednji vladi, kjer bodo sledili cilju izboljšati položaj kmetov, zagotoviti ostajanje mladih na kmetijah, kar je predpogoj za obdelano in poseljeno podeželje ter zagotovitev polne prehranske varnosti na osnovi hrane pridelane v Sloveniji,« je ob zaključku dejal predsednik SLS Marjan Podobnik.

Umrl je Ingo Paš (Ingo Falk Pasch Wallersberg), minister v slovenski osamosvojitveni vladi in prizadeven borec za popravo krivic, ki jih je ljudem naredila komunistična revolucija. 

V času komunističnega sistema je deloval kot odvetnik političnih disidentov in tudi obtožencev v aferi JBTZ. Bil je sodni tolmač, publicist ter ustanovitelj in dolgoletni predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, kjer se njegovo izjemno delo odraža področju tozadevne zakonodaje.

Kot član Slovenske ljudske stranke je v letošnjem letu prejel visoko priznanje SLS za njegov prispevek k demokratizaciji slovenske družbe in osamosvojitvi slovenske države. 

Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Naj počiva v miru. 

Danes, 3. decembra, je Ta veseli dan kulture. V Sloveniji obeležujemo rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prešeren je bil mojster slovenske besede, s katero je nizal čudovite in predvsem pomensko globoke pesniške stihe. 

Spomin in misel na Franceta Prešerna, velikega človeka slovenske kulture predstavlja navdih in inspiracijo za nas vse. Naj nas to poveže in dvigne nad politične in družbene spore ter ustvari nov, širši pogled za prihodnost. 

France Prešeren je tudi avtor besedila slovenske himne Zdravljica, ob zvokih katere proslavljamo uspehe naših športnikov, se spominjamo velikih dgovdkov iz slovenske zgodovine in snujemo smele načrte za prihodnost. 

Slovenke in Slovenci smo lahko ponosni na bogato kulturno avtonomijo pisane in govorjene besede ter drugih umetniških izrazov naših izjemnih kulturnih ustvarjalcev. Pomembno je, da to kulturno dediščino s ponosom ohranjamo, negujemo in jo v njenem najbolj osnovnem pomenu na umetniški ravni razvijamo še naprej. 

Vodstvo vlade je včeraj, 1. decembra, na pogovorih s predstavniki kmetov zagotovilo dodatna sredstva za kmetijstvo v višini 310 milijov evrov (100 mio + 210 mio). V SKZ pri SLS so na osnovi tega začasno prekinili aktivnosti za vseslovenski kmečki protest.  

Na podlagi predloga SKZ pri SLS za dodatnih 380 milijonov evrov sredstev za kmetijstvo, ki je bil podan v okviru razprav o strateškem načrtu SN SKP 2023 – 2027  in soglasno podprt na Svetu KGZS, trenutno odobrena sredstva predstavljajo pomemben pozitiven premik v odnosu vlade do slovenskega kmetijstva. Priča smo namreč alarmantnim razmeram v številnih panogah slovenskega kmetijstva, ki predstavljajo glavno gonilo razvoja slovenskega podeželja, saj kmetje skrbijo tako za pridelavo hrane kot za ohranitev kulturne krajine, obdelanost raznolike pokrajine in obstoj slovenskega naroda. 

Dodatna sredstva bodo omogočila investicije v dvig produktivnosti in vsaj delno pripomogla k okoljskim prilagoditvam in zagotovile vlaganja na postavki dobrobit živali.

Če bodo dodatna sredstva tudi pravilno usmerjena, bodo številne srednje velike in tudi manjše kmetije lahko vzpostavile pogoje, ki bodo mlade vzpodbudile, da ostanejo na kmetijah. Sredstva bodo koristila tudi živilsko – predelovalni industriji, ki bo svoj razvojni potencial lahko nadgrajevala le, če bo celostno strateško razvita primarnakmetijska proizvodnja, torej kmetije, ki zagotavljajo surovinsko osnovo.

V SKZ pri SLS izražajo zadovoljstvo, da je enoten nastop različnih kmečkih organizacij in politični pritisk pripomogel k prvemu koraku drugačnega odnosa države do kmetov in kmetijstva. Ob tem pa ponovno izpostavljajo, da brez sistematične ustrezne obravnave tega sektorja Sloveniji lahko grozi, da bi v primeru daljše zapore meja več sto tisoč ljudi doletela lakota. Zato bo SKZ pri SLS vztrajala na zagotavljanju pogojev, ki bodo omogočila polno prehransko varnost vsega prebivalstva s hrano, pridelano v Slovenijo. 

Ljubljana, 26. 11. 2021 – Včeraj smo obeležili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Zaščita žensk pred nasiljem je vprašanje človekovih pravic in je vprašanje senzibilnosti in ozaveščenosti družbe. Kljub številnim akcijam, s katerimi bi pripomogli k preprečevanju nasilja ali vsaj prepričali ženske, naj vsako nasilje prijavijo, se stanje slabša. Mediji in ženske organizacije poročali o močnem povečanju povpraševanja po storitvah za ženske žrtve nasilja še posebej med pandemijo Covid 19 in celo o umorih: januar 2020 – v Grosupljem moški umori svojo 27-letno visoko nosečo partnerko, november 2020– 22-letnik v Jančah umori 26-letno žensko, 56-letno žensko in 60-letnega moškega; november 2020 – v Kopru moški umori svojo 49-letno partnerko; avgust 2020 – v Grosuplju moški polije 44-letno partnerko z vnetljivo tekočino in jo zažge, december2020 – v Gerečji vasi moški umori 58-letno žensko, 61-letnega moškega in svojo 35-letno partnerko marec 2021 –  v Grosupljem moški zaduši svojo 36-letno partnerko;  januar 2021 – v Kamniku moški zabode svojo 34-letno partnerko  (s katero sta bila v ločitvenem postopku); februar 2021  –  moški v Slovenski Bistrici umori 76-letno žensko….

Kot družba se soočamo z več kot očitno resnim problemom, ki mu pravimo femicid. V Sloveniji je femicid politično in družbeno neznan ter nepomemben pojem. Na spletni strani eige.europa.eu poročajo, da v slovenskem kazenskem zakoniku nimamo niti definicije, ki bi opisala ta pojav.   

Definicijo femicida potrebujemo, da bi lahko zbirali statistične podatke, ki so pomembni za odkrivanje ključnih vidikov femicida, kot so tisti, ki opisujejo kontekst in okoliščine umora, motivacijo, povezano s spolom in značilnosti žrtve in storilca. S tem bi femicid postal viden, povečali bi znanje in izboljšati odzive za preprečevanje okrutnih umorov žensk s strani intimnih partnerjev. Ali ni že skrajni čas, da postanemo senzibilna in ozaveščena družba, ki spoštuje človekove pravice vsak dan, vsak trenutek?

mag. Vesna Starman

predsednica SŽZ pri SLS

Janez Podobnik je slovenski zdravnik in politik, bivši predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, večletni državnozborski poslanec in bivši minister za okolje in prostor.  Kot eden od predstavnikov SLS ima pomembno vlogo v gibanju Povežimo Slovenijo, ki je povezovalna programska platforma politične sredine in bo kot skupna lista nastopila na naslednjih parlamentarnih volitvah.

Podobnik je dolga leta prevzemal odgovorne položaje v slovenski politiki. »Trenutna polarizacija in dejstvo, da je Državni zbor v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike sta zaskrbljujoča. Moja ocena je, da je Državni zbor predvsem po zaslugi opozicije spregledal enega ključnih postulatov demokracije: da je častno biti tako v vladni koaliciji kot v opoziciji,« izpostavlja. 

Prve politične angažmaje je, na povabilo brata Marjana, pričel v Slovenski ljudski stranki, ki jo je doživljal kot dobro hišo slovenske politke s pravim glasom čuteče ljudske sredine. »Žal nam je epidemija razbila občutek za skupnost. Vsi smo zavezani, da storimo vse, da nas ta zapletena in kompleksna zdravstvena in družbena nesreča ne bo dodatno razdelila, pač pa nas združila,« je prepričan in izpostavlja pomembnost tega, da je človek argumentiran, angažiran ter da sprejema oz. sprejme odgovornost. 

Podobnik je zadnja leta tudi mednarodni tajnik SLS, kjer je še posebno vpet v dogajanje v Evropski ljudski stranki. Trdno je prepričan, da samostojna slovenska država ni nastala po naključju: »Verjamem v povezano in solidarno Slovenijo. Povezan si takrat, ko je med ljudmi živ občutek za skupnost,« pravi Podobnik, ki deluje v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, ki bo kot skupna lista nastopila na bližajočih volitvah in na njej volilcem ponudila zaupanja vredna imena iz različnih strank, gibanj in intelektualnih krogov, ki prihajajo iz širokega povezovalnega miljeja slovenske politične sredine.

Verjame, da so volitve praznik demokracije. Njegov življenjski moto je graditi in ne rušiti: »Všeč mi je besedna zveza “delovati graditeljsko”. Ima širok in zelo pozitiven pomen,« pravi dolgoletni rotarijec, ki rotarijstvo doživlja kot posebno obliko pristno prijateljskega in aktivnega življennja.

Kot bivši minister za okolje in prostor se ukvarja tudi s vprašanji ekologije in velikim ekološkim problemom onesnaževanja s plastiko ter problematiko povezano s podnebno nevrtalno prihodnostjo, pri čemer povdarja, da ima Slovenija prav v poudarkih zelenega prehoda izredno priložnost, da se kljub politični razklanosti poveže v razvojna, tehnološka in druga inovativna partnerstva, kjer se bo vključeval akademski in raziskovalni sektor – predvsem pa povezal tako javni kot zasebni kapital.

V prihodnost Slovenije Janez podobnik zre oprimistično in to argumentira z nekaj razlogi: »Prvi razlog je nacionalno-državni, ki nam sploh omogoča, da preko naše ustave ponotranjamo vrednote ustavne demokracije. Drugi razlog je razvojno-gospodarski, tu nam že uspeva in nam bo še naprej. Tretji je politično-družbeni, kjer nas čaka naporna, a vendarle prava pot, da iz razdeljene in sprte družbe pridemo do bolj povezane in sproščene. Četrti razlog je kulturno-duhovni, ki nam je, dedičem kulturne in duhovne zgodovine slovenstva sploh omogočil, da smo stali in obstali. In peti je človeško-občestveni. Kot sinteza prvih štirih. Verjamem.«

Celoten intervju je objavljen na:  Portal Plus

Vsak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga že tradicionalno zaznamuje tradicionalni zajtrk, sestavljen iz mleka, kruha, masla, medu in jabolk oziroma drugega sadja in drugih živil slovenskega porekla. Letos poteka navezujoče se na mednarodno leto sadja in zelenjave s sloganom: »Zajtrk s sadjem – super dan!«

Glavni namen dneva slovenske hrane je oziroma bi moral biti poudarjanje pomena doma pridelane hrane in seznanjanje otrok, mladine in širše javnosti o pomenu domače trajnostne samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja, ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja pri mladih za dejavnosti na kmetijskem področju. Z odločitvami za doma pridelano hrano izražamo tudi spoštovanje do dela in naporov naših kmetov in kmetic.

V Slovenski ljudski stranki podpiramo projekt Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Nesprejemljiv pa se nam zdi neodgovoren odnos pristojnih organov do zagotavljanja pogojev, da bi s hrano, pridelano v Sloveniji, zagotovili vsem ljudem pri nas polno prehransko varnost tudi v primeru izrednih razmer in zapore meja. Mladi v Sloveniji množično zapuščajo podeželje, dnevno povprečno propadejo tri kmetije. Brez spremenjenega odnosa do kmetov, kmetijstva se morebitni zapori meja v Sloveniji lahko zgodi lakota, ki bi prizadela več sto tisoč ljudi.

Naj bo sporočilo letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka, da bi v jedilnicah slovenskih vrtcev, šol, bolnišnic, domov za ostarele in drugih javnih zavodov morali vsak dan imeti hrano predvsem s slovenskih kmetij in tako spodbujati tudi povečano pridelavo domače hrane.