Povežimo Slovenijo, od tukaj pa do tam, pazimo nanjo ena je, saj nočemo drugam … 

Oglejte si video na povezavi: Povezujemo ljudi, dobre ideje, dobre misli in dejanja!

»Ali se bomo slovenski kmetje še pravočasno zbudili in stopili skupaj ter ne bomo več hlapci birokratom, temveč ponosni gospodarji, ki spoštujejo druge ljudi in druge poklice, zahtevajo pa tudi spoštovanje zase in za svoj poklic?!« se sprašuje podpredsednik Slovenske Kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki Marko Cigler, ki je včeraj, 17. novembra 2021, gostoval v oddaji Komentar na Nova 24TV. V nagovoru je izpostavil alarmantne razmere v številnih kmetijskih panogah, ki predstavljajo glavno gonilno silo slovenskega kmetijskega podeželja.

»Slovenski kmetje skrbijo tako za pridelavo hrane, kot za ohranjanje kulturne dediščine, obdelanost raznolike pokrajine in obstoj slovenskega naroda. Mogoče se marsikdo ne zaveda, da je trenutni položaj slovenskega kmeta bolj zaskrbljujoč kot kadarkoli v zadnjih 30 letih. Zaradi togosti kmetijske politike so onemogočena vlaganja v tehnološko posodobitev kmetij in dvig produktivnosti, kar je osnovni pogoj, da ohranimo poseljeno podeželje in nadaljevanje kmetijske dejavnosti mladih prevzemnikov kmetij,« opozarja Cigler in nadaljuje, da je slovenski kmet primoran prodajati po ceni, ki mu jo določijo drugi verigi in posledično nastaja vedno večje nesorazmerje. 

»V kolikor se nemudoma ne zgodijo spremembe na tem področju, lahko pričakujemo še večje opuščanje kmetijske dejavnosti. V času, ko bi morali izvesti prilagajanje slovenskega kmetijstva novim okoljskim in tržnim razmeram, skrbeti za ohranitev mladih na kmetijah in povečati samooskrbo z lokalno hrano v Sloveniji in regiji EU ter ohranjati obdelano in poseljeno podeželje, se ukvarjamo s tem, ali bo slovenski kmet sploh preživel,« je zaskrbljen Marko Cigler in dodaja, da je za pospešitev razvoja slovenskega kmetijstva nujno potrebno zagotoviti toliko sredstev, kolikor jih je potrebno za rešitve. »Če lahko v naši državi namenjamo maksimalna finančna sredstav za strateške infrastrukturne projekte, jih moramo v maksimalni meri nameniti tudi za kmetijstvo, povečati samoosrkbo z lokalno pridelano hrano ter ohraniti podeželje obdelano in poseljeno.«

Oddaja KOMENTAR na Nova24TV. Gost: Marko Cigler

Na današnji dan, v spomin na nacistično okupacijo študentskih domov praške univerze in deportacijo več kot 1200 študentov v koncentracijska taborišča leta 1939, obeležujemo mednarodni dan študentov. 

17. november je postal simbol študentov in njihovih prizadevanj za boljšo družbo.  V Sloveniji imamo generacijo študentov, ki je bolj solidarna in odgovorna, kot se morda zdi. To so pokazali tudi študentke in študenti medicine in zdravstvene nege, ki so se zaradi velikega pomanjkanja kadra na covidnih oddelkih prostovoljno vključili kot pomoč v bolnicah. 

Postavlja pa se vprašanje, ali bodo sedanje generacije študentov imele možnost svoje znanje in vrednote uporabiti v dobro svoje domovine ali bodo morale prihodnost iskati predvsem v tujini?! 

Ni odgovornost študentk in študentov, pač pa odgovornost odločevalcev, če premalo domišljeno oblikujejo politiko izobraževanja in tako dobimo veliko število izobraženih mladih, ki pa so pogosto praktično nezaposljivi. 

Po drugi strani pa imamo primer, da kljub velikemu primanjkljaju zdravstvenega kadra, ugledna ustanova Alma Mater Europaea, ki v manj razvitem Pomurju izobražuje stotine kadrov s področja zdravstvene nege in medicine, ne dobi od države nikakršne podpore. Mladi in njihovi starši morajo tako sami plačevati šolnine in to za deficitarne poklice, kot so trenutno v zdravstvu. 

Slovenska ljudska stranka bo reševanje teh problemov uvrstila v prednostni del programa za parlamentarne volitve.  

Zaradi slabih epidemičnih razmer v državi in visoke številke hostpitaliziranih covidnih bolnikov so slovenske bolnišnice na robu svojih zmogljivosti. Prostovoljno pomoč so ponudili tudi dijaki in študenti zdravstvene nege in medicine ter s tem izkazali svojo nesebičnost.

V Slovenski ljudski stranki predlagamo, da se dijakom in študentom zdravstvene nege in medicine, ki so se prostovoljno javili za delo na covidnih oddelkih v slovenskih bolnišnicah, prizna praktično usposabljanje v kliničnem okolju, ki sicer predstavlja del študijskega programa.

“V času izjemne stiske zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra je prav, da se prostovoljcem prizna opravljanje zahtevnega in včasih tudi nevarnega dela na covidnih in tudi drugih oddelkih, hkrati pa se jih za njihovo pripravljenost pomagati tudi nagradi. So namreč lep zgled solidarnosti in družbene odgovornosti,” izpostavlja predsednik SLS Marjan Podobnik.

Spoštovani,

v  79. letu starosti nas je zapustil Anton Fortuna. Bil je ustanovni član SLS in dolgoletni predsednik pododbora Veliki Gaber ter občinski svetnik Občine Trebnje v svetniški skupini SLS. Aktiven je bil tudi na drugih področjih družbenega življenja.

Občina Trebnje mu je leta 2013 podelila plaketo. Plaketa mu je bila podeljena za dolgoletno prizadevno delo in izjemne prispevke v Krajevni skupnosti Veliki Gaber ter življenjskega dela na področju prostovoljstva in kulture v občini Trebnje.

Družini in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.

Pojdem, ko pride moj maj,

pojdem na rožne poljane,

kjer najdem vse svoje zbrane

od včeraj in kdo ve od kdaj. (Tone Kuntner)

Ob dnevu spomina na mrtve – prazniku vseh svetih, se spomnimo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Z obiskom grobov in spominskih obeležij se s spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo poklonimo vsem, ki so tako ali drugače zaznamovali naša življenja. Predsednik SLS Marjan Podobnik je v minulih dneh položil cvetje na partizanski grobnici v Cerknem in nato še, skupaj s članom SLS Kočevje Robertom Zadnikom, v Kočevskem Rogu, kjer ležijo žrtve komunistične revolucije.

Marjan Podobnik je skupaj z družino obiskal in prižgal svečko tudi na grobu prvega predsednika SLS Ivana Omana. Člani SLS pa so ob prazniku obiskali tudi grobove drugih zaslužnih članic in članov SLS ter druge kraje, kjer ležijo pokopani Slovenci in Slovenke iz različnih obdobij slovenske zgodovine.

“Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim svet. Naj počivajo v miru.”

Dan suverenosti označuje obletnico odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja ter hkrati spominja na prelomni čas pred tridesetimi leti, ko je Slovenija ne samo pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država. 

“S 25. oktobrom smo Slovenci pred 30 leti prevzeli popolno oblast nad svojo usodo, postali smo suvereni. Suverenost pa predstavlja tudi odgovornost. Odgovornost, da znaš stopiti skupaj in reševati težave, ki zadevajo skupnost. Letošnji praznik nas lahko navdaja z zaskrbljenostjo, da smo ujeti v na videz nepremostljive konflikte, a v SLS verjamemo, da smo jih sposobni preseči in v sodelovanju odgovorno udejanjiti slovensko suverenost v skupno dobro,« sporoča predsednik SLS Marjan Podobnik. 

Če so nam pred tem več kot 1.000 let način življenja vsaj v delu določali drugi narodi in njihovi vladarji, je danes odločanje o tem, kako kakovostno bo naše bivanje na tem koščku Zemlje, povsem odvisno od naše zmožnosti slediti presoji zdrave kmečke pameti, medsebojnemu spoštovanju in spodbujanju najboljšega v nas.

»Da Slovenci to zmoremo, smo dokazali prav z enotnostjo v procesu osamosvojitve, ko smo med seboj povezani premagali bistveno močnejšo oboroženo silo,« pravi Podobnik in dodaja, da smo verjeli v vrednote, si prizadevali za svobodne in neomejene cilje in se zavedali, da se je za kulturni in duhovni razvoj ter zdravje našega naroda potrebno zavzemati vas dan. 

Zmožnost prevzemanja odgovornosti vpliva na našo zmožnost izkoriščanja danosti, ki so nam na voljo in sposobnost odzivanja na težave, ki nas doletijo. »Ob letošnjem dnevu suverenosti smo lahko zaskrbljeni, saj kaže, da odgovornosti do svoje suverenosti kot narod in družba nismo ponotranjili v zadostni meri oziroma si jo tako različno razlagamo, da namesto iskanja skupnih poti, vedno znova zabredemo v na videz nepremostljive konflikte,« žalosti Podobnika, ki pa je obenem prepričan, da lahko Slovenci z enotnim nastopom premagamo vse ovire, ki nas čakajo, tako danes, kot v prihodnosti. 

25. oktober 1991 nam daje upanje, da smo s svojo suverenostjo sposobni odgovorno in povezano ravnati tudi danes in jutri.

Slovenska ljudska stranka se v okviru gibanja Povežimo Slovenijo skupaj s strankama Zeleni Slovenije in Novo ljudsko stranko v teh dneh predstavlja na tradicionalnem jesenskem sejmu Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Letošnji že 51. sejem Narava-zdravje poteka pod sloganom Zravo z naravo! »Včeraj, 21. oktobra 2021 smo na osrednjem odru v hali A pripravili pogovor z dr. Francem Pohlevnom, biologom in mikologom ter največjim promotorjem uporabe slovenskega lesa kot strateške in hkrati ekološke surovine v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Osrednjo tematiko razprave je predstavljala predelava slovenskega lesa za zaščito okolja in za nova delovna mesta,« pove mag. Darija Jamnik, ki je pogovor vodila.

Danes pa je v sklopu sejemskih prireditev potekalo omizje z naslovom Narava, zdravje: Kaj nas povezuje in kaj deli?, na katerem so sodelovali Franci Bogovič, dr. Tina Bregant, dr. Nada Pavšer in Lojze Peterle, pogovor pa je vodil Marko Balažic. V zanimivem pogovoru so se sogovorniki dotaknili številnih področij, kjer smo pogosto priča konfliktom, čeprav bi nujno potrebovali veliko več sodelovanja; od področja zdravja in zdravstva v najširšem smislu, do okoljskih vprašanj in vprašanj povezanih s predelavo hrane in prehransko varnostjo. 

Danes, 16. oktobra, po vsem svetu obeležujemo svetovni dan hrane. Osrednji namen tega dne so pozivi k ozaveščanju in kolektivnim ukrepom za boj proti lakoti in zagotavljanje zdrave prehrane po vsem svetu ter prizadevanje za okrepitev lokalnih sistemov prehranjevanja.

»Ob današnjem svetovnem dnevu hrane v SLS še enkrat opozarjamo na nerazumjivo neodgovoren odnos pristojnih ustanov do zagotavljanja prehranske varnosti v primeru kakršnikoli izrednih razmer,« sporoča predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in dodaja, da je kljub povsem nepredvidljivi prihodnosti glede možnosti zagotavljanja prehranske varnosti  z uvozom hrane in kljub lepim besedam o pomenu lokalno pridelane hrane evidentno, da ostaja temelj slovenske strategije prehranske varnosti na uvozu hrane. 

»Statistika namreč kaže, da v Sloveniji dnevno propadejo več kot tri kmetije. Mladi množično zapuščajo kmetije in podeželje, se preseljujejo v mesta in tujino, stopnja samooskrbe s hrano pa se zmanjšuje. Vse to nas navaja k ugotovitvi, da se v primeru kakršnekoli resne krize z zaprtjem meja v Sloveniji lahko zgodi lakota, ki bi utegnila prizadelti več sto tisoč ljudi. Zato ni mogoče razumeti dejstva, da je  področje kmetijstva in večje pridelave hrane v proračunskih dokumetnih, pa tudi v programu za okrevanje in odpornost praktično spregledano, čeprav bi moralo biti zagotavljanje prehranske varnosti z bistveno večjo domačo pridelavo hrane prva prioriteta, « je kritičen Podobnik. O aktualnih razmerah Podobnik dodaja, da smo v Sloveniji priča podražitvam hrane v trgovinah, kljub pogosto nespremenjenim cenam pri kmetih, torej v škodo potrošnikov na eni in kmetov na drugi strani ter v korist posameznikov, ki bi jih v sedanji situaciji lahko imenovali tudi vojni dobičkarji. »V teh razmerah je nujno, da država uporabi razpoložljive vzvode in zaščiti tako pridelovalce hrane kot potrošnike,« še zaključuje. 

Ljubljana, 15. oktober 2021 – Ob svetovnem dnevu kmetic se SLS zahvaljuje vsem slovenskim kmeticam in kmečkim gospodinjam za njihovo zahtevno, predano in zelo pogosto spregledano delo. Kljub vseživljenjskim pogosto težkim preizkušnjam večina kmetic in kmečkih gospodinj na stara leta ostane brez zaslužene vsaj minimalne pokojnine, t.i. državne pokojnine, kakršno je Slovenija pred leti uvedla na pobudo SLS. Iz nerazumljivih razlogov je kasneje vlada to pokojnino ukinila, kar je prizadelo več tisoč slovenskih kmetic in kmečkih gospodinj. Zato SLS poziva vlado k ponovni uvedbi državne pokojnine.

V teh dneh smo priča številnim podražitvam in še več napovedim o visokih podražitvah energentov, hrane in drugih dobrin. Na marsikaj Slovenija nima vpliva, ko gre za podražitve, na marsikaj pa ima. Za SLS je nesprejemljivo, da se napovedujejo visoke podražitve številnih prehranskih izdelkov, obenem pa se prodajne cene za večino kmetijskih pridelkov za kmete ne spreminjajo ali pa se kljub visokim podražitvam repromateriala zgolj minimalno zvišajo, nekatere pa se celo znižujejo. V SLS obsojamo tako izkoriščanje stisk ljudi, na eni strani kmetov, na drugi strani potrošnikov, za višanje dobičkov in bogatenje posameznikov. 

Ob svetovnem dnevu kmetic v SLS ponavljamo zahtevo Slovenske kmečke zveze pri SLS, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in številnih drugih kmečkih organizacij, naj vlada s ciljem povečanjem samooskrbe, zagotovitve polne prehranske varnosti, ohranitve mladih na kmetijah in s tem obdelanega in poseljenega podeželja, zagotovi dodatna sredstva za prilaganja kmetijstva novim okoljskim in tržnim razmeram. Brez bolj spoštljivega odnosa in poštenega plačila za delo slovenskih kmetov in kmetic in posledično povečane pridelave hrane se lahko zgodi, da bodo v primeru prve naslednje resne krize deset tisoči pri nas ostali lačni.