21. november 2023 – Slovenska ljudska stranka je relativna zmagovalka prvega kroga lokalnih volitev po številu županov. Po predlagateljstvu oz sopredlagateljstvu je zmagala v 16 občinah: Benedikt, Bloke, Dobje, Dobrna, Hajdina, Kobilje, Litija, Majšperk, Naklo, Pivka, Rače – Fram, Sevnica, Slovenska Bistrica, Šenčur, Tišina in Trnovska vas. V drugi krog se je uvrstilo še 9 kandidatov v občinah Destrnik, Gorišnica, Ig, Kranj, Laško, Mengeš, Moravče, Puconci, Šmartno pri Litiji.
Prav tako veseli podatek, da je stranka po daljši odsotnosti zopet zastopana v mestnih svetih MO Ljubljana in MO Ptuj.
Če k rezultatu prištejemo še 14 neodvisnih kandidatov, ki jim je stranka izrazila podporo ter so bili izvoljeni v prvem krogu, lahko ugotovimo, da je SLS na ravni županov ostaja največja stranka v Sloveniji.
Slovenska ljudska stranka sodeluje v referendumski kampanji za izvedbo treh referendumov, ki bodo to nedeljo, 27. novembra. Vprašanja se glasijo:
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 22. junija 2022?«,
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?«,
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?«.
Slovenska ljudska stranka se o dveh referendumih (RTV in dolgotrajna oskrba) izreka PROTI, medtem ko o zakonu o vladi (povišanje števila ministrstev) izbiro prepušča vam, glasno pa opozarja na nekatere nelogičnosti, ki se v zakonu pojavljajo in terjajo preudarnost.
Pri zakonu o vladi so zaskrbljujoči predvsem vladni argumenti, da širitev ministrstev ne bo prinesla dodatnih zaposlovanj (V SLS zagovarjamo vitko in učinkovito državo), da se bo z gradnjo stanovanj po Sloveniji najbolj učinkovito ukvarjalo ministrstvo v Ljubljani (V SLS bi to pristojnost raje prenesli na regije). Skrbi tudi združevanje resorjev okolja in energetike (interesi kapitala lahko pretehtajo nad interesi ohranjanja narave).
Za pojasnitev dodatnih argumentov vabimo k prebiranju pogovorov s predsednikom, ki jih je opravil za spletni portal MMC.
Strasbourg, 24. 11. 2022 – Evropski poslanci bodo danes glasovali o predlogu resolucije o varstvu živinoreje in velikih zvereh v Evropi, ki prvič v tem mandatu celovito naslavlja problematiko zaščite velikih zveri v EU in opredeljuje potencialne ukrepe za ohranjanje živinoreje na območjih, kjer se pojavljajo konflikti med velikimi zvermi in pašno živino. Na včerajšnji razpravi o tej temi, v kateri je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), je bilo slišati predvsem veliko pozivov k znižanju statusa zaščite volka v EU, potrebo po aktivnejšemu upravljanju populacije velikih zveri in večjemu razumevanju stisk kmetov, ki se s tovrstnimi napadi soočajo vsakodnevno.
Bogovič je v svoji razpravi poudaril, da evropska Direktiva o habitatih iz l. 1992 na primeru velikih zveri deluje odlično, saj se je populacija teh zveri, ki je že bila povsem ogrožena, tako povečala, da sedaj nasprotno predstavlja grožnjo ostalim živalskim vrstam v naravi. Poudaril je, da se je v Sloveniji populacija medvedov v zadnjih desetih letih povečala za trikrat, od okrog 300 – 400 na 1000 – 1200, medtem ko se je populacija volkov povečala iz 20 – 30 v l. 2012 na okrog 130 danes.
Bo Bogovičevem prepričanju je zato nujno treba ukrepati in status zaščite, predvsem volka, na podlagi Direktive o habitatih in znanstvene ocene njihove populacije, spremeniti in tako pomagati regulirati ravnovesje v naravi, ki je danes porušeno.
“V politični skupini EPP poudarjamo, da naraščanje populacije velikih zveri v EU ogroža tradicionalni način kmetovanja v več evropskih državah, ne samo v gorskih regijah, kjer je paša pomemben del kmetijstva. Prav tako imajo velike zveri širši negativni učinek na podeželske skupnosti in turizem. Trenutni ukrepi za zaščito živine in čred, kot so ograje in psi čuvaji, so se izkazali za neučinkovite, zato je poziv k spremembi varstvenega statusa volkov nujen”, pred glasovanjem o resoluciji poziva Bogovič.
Izjava predsednika politične skupine ELS, Manfreda Webra:
Evropska ljudska stranka se je vedno zavzemala za demokracijo, vladavino prava in svobodo medijev. Zato smo izjemno zaskrbljeni nad nameravanimi spremembami medijske zakonodaje v Sloveniji.
Menimo, da je nedopustno, da se tako pomemben zakon, kot je zakon o javni radioteleviziji, sprejema brez javne razprave in po hitrem postopku. Še posebej nesprejemljivo pa je, da si politika skuša z lažnimi obljubami podrediti medij, ki je izjemnega nacionalnega interesa, je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji in je kot taka last vseh državljanov Slovenije.
Finančno izčrpavanje in grožnje z odstranitvijo vodstva in novinarjev, ki niso po meri vladajoče politike, ostro zavračamo. Podobne poskuse smo že videli v nekaterih drugih državah in smo jih ostro obsodili. Pozivamo slovensko vlado, da se vzdrži takšnih nedemokratičnih dejanj in v celoti spoštuje evropske vrednote ter zagotovi okolje, kjer bodo mediji lahko delovali svobodno in brez političnih pritiskov.
V imenu liste SLS se za županjo in mestni svet občine Ljubljana poteguje dr. Tina Bregant s sloganom Zdrava Ljubljana. Za Ljubljančanke in Ljubljančane za enostavnih pet razlogov:
– 50.000 občanov Ljubljane naj ima osebnega zdravnika;
– 300.000 občanov Ljubljane naj ima regionalno bolnišnico;
– 300.000 občanov Ljubljane naj diha kakovosten čist zrak brez trdih delcev;
– 300.000 občanov Ljubljane naj ima dostop do lokalne in kakovostne hrane;
– 300.000 občanov Ljubljane naj ima pravico do čiste pitne vode.
Lista nastopa na lokalnih volitvah s podporo stranke Naša dežela.
Programska izhodiščadr. Tine Bregant za županjo Ljubljane in nosilko liste SLS za mestni svet
DOSTOP DO OSEBNEGA ZDRAVNIKA ZA VSE LJUBLJANČANKE IN LJUBLJANČANE
V Ljubljani primanjkuje družinskih zdravnikov. To pomeni, da je za osnovno zdravje Ljubljančank in Ljubljančanov slabo poskrbljeno. Skoraj 50.000 Ljubljančanov trenutno nima svojega osebnega zdravnika. Zlasti so razmere težke na območju Šiške in Fužin. To pomeni, da morajo posamezniki, ki živijo tam, že samo za izdajo bolniške k najbližjemu koncesionarju recimo v Horjul ali Komendo. Je to res prestolnice vredna praksa?
Predlagam, da:
se zagotovi kakovostne lokalne delovne pogoje za družinske zdravnike, da bodo le-ti ostajali v Ljubljani in se ne vozili na delo izven Ljubljane;
se proaktivno pristopi k novačenju mladih družinskih zdravnikov za delo v Ljubljani;
se razpiše štipendije za mlade zdravnike s področja družinske medicine, primarne pediatrije in primarne ginekologije za Ljubljano;
se podeli vsakoletno nagrado za raziskovalno nalogo s področja družinske medicine, primarne pediatrije in ginekologije na področju Ljubljane;
se iz stanovanjskega sklada za neprofitno najemnino vsako leto dodeli nekaj stanovanj v Ljubljani za zdravstvene delavce primarne ravni (medicinska sestra, drugi zdravstveni delavec, mladi zdravniki);
se optimizira obstoječo mrežo javnega zdravstva v Ljubljani, seveda ob soglasju Ministrstva za zdravje. Koncesije predstavljajo del javne mreže. Namesto povsem zasebnih ambulant si bomo prizadevali za podeljevanje koncesij tudi v Ljubljani. Ustanovitelj Zdravstvenega doma je Občina Ljubljana, zato je to v pristojnosti župana;
se zagotovi dostopnost do lekarniških storitev vsem občanom, ne glede na katerem koncu Ljubljane živijo.
se zagotovi ugodnejše oz. brezplačno parkiranje za paciente kliničnega centra
USTANOVITEV LJUBLJANSKE REGIJSKE BOLNIŠNICE
Vsako mesto, kamoli prestolnica, si zasluži svojo bolnišnico. Ljubljana nima svoje bolnišnice. Predlagam ustanovitev regijske bolnišnice za Ljubljančane, da ne bodo v čakalnih vrstah »tekmovali« z ljudmi iz vse Slovenije.
UKC Ljubljana bo zdaj obnovljen, kar pomeni, da se lahko preoblikuje v regijsko bolnišnico. Obenem to pomeni, da potrebuje Slovenija novo akademsko bolnišnico. Res je, da je ustanovitev nove bolnišnice ni v pristojnosti župana, a vsaka ustanovitev poteka dogovorno z občino.
Predlagam, da:
se UKC Ljubljana preoblikuje v regijsko bolnišnico, ki je primarno namenjena Ljubljančankam in Ljubljančanom;
se ustanovi nova akademska bolnišnica, ki pa je dostopna za vse, ki prihajajo izven Ljubljane (mora biti dostopna brez parkirnine);
akademske bolnišnica naj ima tudi kampus za študente medicine in zdravstva, z namenom postati evropsko primerljiv regionalni center.
ZAGOTOVITEV ZDRAVJA TUDI ZA STAREJŠE LJUBLJANČANKE IN LJUBLJANČANE
Že aktivne Ljubljančanke in Ljubljančani so brez osebnega zdravnika ter tozadevno slabo skrbijo za svoje zdravje. Kaj šele starejši, ki si težko priborijo kakovostno oskrbo zdravnikov in drugih. Veliko starejših je bolnih, zanje nihče ne skrbi in so osamljeni. To je v 21. stoletju nedopustna praksa.
Predlagam, da:
se povečajo kapacitete domov za starejše občane v Ljubljani, s poudarkom na varovanih stanovanjih;
se zagotovi zadostno število mest v ljubljanskih dnevnih centrih;
se zagotovi ustrezen strokovni kader na tem področju,
se investira v telemedicino za starejše nad 65 let in njihove družine;
se razširi program Hospic s prostovoljci (sodelovanje z zdravstveno in medicinsko fakulteto z obvezno izvedbo prakse pod nadzorom);
se tesno sodeluje z društvom Spominčica in Trepetlika ter programom za nevroznanost /Filozofska fakulteta, SFU za postavitev medgeneracijskega centra »Center za čile možgane za vsa življenjska obdobja).
ČISTA LJUBLJANA JE ZDRAVA LJUBLJANA
Čisti zrak, čista voda in neoporečna narava so predpogoj zdravja posameznika. Ne samo, da je pravica do zdravega življenjskega okolja ustavna pravica, je dolžnost vsake politike. Zaradi onesnaženja s trdimi delci NO2 in PM10 vsako leto v Ljubljani umre nekaj deset ljudi. Nacionalni inštitut za zdravje in okolje ugotavlja, da večina emisij izhaja zaradi prometa.
Predlagam, da:
se prometno razbremeni najbolj kritične dele Ljubljane, ki trpijo zaradi koncentracij NO2 in PM10 (podvoz pri Ortobaru – Situla, T križišče pri Tobačni, okolica glavne avtobusne postaje, Drenikova pri GIBu, križišče pri bežigrajskem stadionu, Roška pri srednji ekonomski, Litostrojska in Celovška pri DM);
se tranzitni promet ustavi na P&R mestih, ki naj bodo brezplačna;
se za zmanjšanje prometa zgradi zunanji obroč, ki bo manj obremenjeval zrak v Ljubljani;
se modernizira LPP, predvsem naj se uvede hitre mestne in primestne linije;
se uvede povezava Ljubljana – Brnik, da se turisti in Ljubljančani ne vozimo tja z avtomobilom;
vodonosnik Kleče ostane nepozidan in kanalizacijskega omrežja prost;
se gradi kanalizacija sočasno z rekonstrukcijo cest;
se pospešeno gradi kanalizacija na vseh območjih Ljubljane, ne le v centru (Mareček, Sadinja vas, Podmolnik, Završje);
se poveča število subvencij za male komunalne čistilne naprave;
se poveča število ekoloških otokov;
se okrepi inšpekcijski nadzor nad tistimi, ki nelegalno odlagajo odpadke;
se sanira vsa črna odlagališča v mestu in okolici;
se sanira vsa odlagališča nevarnih odpadkov;
se strmi k zeleni energiji.
Posebno pozornost namenjamo problematiki bodoče sežigalnice odpadkov. Ob predpostavki, da bo sežigalnica grajena po najmodernejših standardih (BAT princip), gradnji ne nasprotujemo, saj se zavzemamo za čisto Ljubljano. To pomeni tudi to, da mora Ljubljana za svoje odpadke poskrbeti sama. Gradnjo podpiramo ob predpostavki, da se toplota, ki nastane ob sežigu, uporablja za ogrevanje Ljubljane, recimo zdravstvenih ustanov ali športnih objektov.
AKTIVNA LJUBLJANA JE ZDRAVA LJUBLJANA
Aktivna Ljubljana ni samo športno aktivna Ljubljana. Temveč pomeni tudi aktivna v kmetovanju, urbanem vrtičkanju, nenazadnje v kulturni ponudbi. Aktiven duh pomeni zdrav duh.
Predlagam, da:
se Ljubljančankam in Ljubljančanom omogoči dostop do kakovostne domače hrane iz okoliških kmetij;
se kmetom iz okolice Ljubljane zagotovi možnost prodaje svojih izdelkov po vsem mestu in ob vsakem času;
se za Ljubljančane zagotovi možnost prodaje na tržnici za vikend zastonj/po znatno nižji ceni najema;
se kmetom v Ljubljani in okolici zagotovi pogoje za čim večjo pridelavo in prodajo kmetijskih izdelkov v Ljubljani ( namakalni sistemi, hitri transporti, dostava…);
se Ljubljančanom zagotovi čim več površin za urejeno vrtičkarstvo;
se Ljubljančanom zagotovi čim več površin za rekreativno dejavnost: izkoristi naj se zapuščena športna igrišča, vzpostavi naj se fitnese na prostem, ureja naj se sprehajalne poti ob Ljubljanici in Savi.
se za šole in vrtce uvede možnost subvencioniranega odkupa lokalno pridelane hrane; subvencija za jabolko na dan za vse srednješolce;
se sistematično pogozduje Rožnik in Mostec ter vpadnice.
V nedeljo, 20. 11. 2022, obkrožite številko 5 za teh enostavnih 5 razlogov.
Slovenska ljudska stranka je že pred prvim krogom podprla dr. Anžeta Logarja. Da je bila odločitev prava, priča relativna zmaga dr. Logarja v prvem krogu ter pojavnost predsednika stranke Marka Balažica v medijih.
Vabimo vas, da se angažirate ter se omenjenega glasovanja udeležite v čim višjem številu. Načelna podpora ni dovolj, temveč moramo jasno pokazati, kakšnega predsednika si želimo. Če si bomo znali odgovoriti na vprašanja, ali bo ta transparenten, vključujoč in strpen, izbira ne bo težka.
Pred nami so lokalne volitve. Kandidati ljudske stranke so v polni kampanji. Pod SLS ali z njeno podporo kandidira 57 županskih kandidatov, za svetnike pa 1.509 kandidatov. Če vas zanima, kdo kandidira v vaši občini, lahko to preverite na https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/prva. Prosim vas, da kandidatom SLS pomagate v najvišji možni meri ter nagovorite vašo bližjo in širšo okolico, da jih na volitvah podprejo. Lokalne volitve so eden od pomembnih korakov, da stranko vrnemo tja, kamor spada – v osrčje slovenske politike.
Slovenska ljudska stranka sodeluje v referendumski kampanji za izvedbo treh referendumov, ki bodo 27. novembra. Vprašanja se glasijo:
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembi zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 22. junija 2022?«,
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?«,
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?«.
Slovenska ljudska stranka se o dveh referendumih (RTV in dolgotrajna oskrba) izreka PROTI, medtem ko o zakonu o vladi (povišanje števila ministrstev) izbiro prepušča vam.
Ig, 2. julij 2022 – Na volilnem Kongresu Slovenske ljudske stranke so delegatke in delegati SLS za novega predsednika s skoraj popolno večino izvolili Marka Balažica. Kot edini kandidat za predsednika je v svoji predstavitvi na Kongresu SLS izpostavil pomen nove mladostniške energije za vodenje najstarejše in prve demokratične slovenske politične stranke, ustanovljene po 2. svetovni vojni, na slovenskih tleh, tedaj kot Slovenske kmečke zveze (SKZ), katere pravna naslednica je SLS, v času izzivov stranke pred letošnjimi lokalnimi volitvami ter razvojnih izzivov Slovenije v času sedanjih zaostrenih razmer na področju energetske in prehranske varnosti. Poudaril je pomen notranje konsolidacije SLS po neuspehu na zadnjih treh državnozborskih volitvah, ki je ena izmed prvih njegovih prioritet, kot tudi priprave na jesenske lokalne volitve.
Balažic je skozi uvodno predstavitev prednostnih področij svojega dela uvodoma predstavil na pogovornem omizju, v katerem je sam nastopal tudi v vlogi moderatorja skupaj s sogovornicami: predsednico Nove generacije – podmladka SLS Kajo Galič, nekdanjo državno sekretarko na SVRK mag. Moniko Kirbiš Rojs, nekdanjo državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje RS dr. Tino Bregant ter predsednikom Kmečke zveze pri SLS Markom Ciglerjem ter v ospredje postavil vprašanje: Kakšne Slovenije si želimo?
»Mladi potrebujemo proste roke. Ne potrebujemo države, ki nas omejuje in nam diha za ovratnik. Starejši nam bodite v oporo, vaše znanje in izkušnje nam bodo v pomoč, a pustite nam, da storimo tudi kakšno napako, iz katere se kaj naučimo, da bomo tudi zrasli v odgovorne državljane. Mladi velikokrat pozabljamo, da politična aktivnost pomeni tudi družbeno odgovornost; če se glas mladih sliši, upošteva njihove ideje, se bo tudi politična aktivnost dvignila,« je dejala Galičeva ter kot kandidatka za prvo podpredsednico predstavila še svoje prioritete dela za mlade.
Kongres SLS
Cigler je poudaril pomen kmetijstva in prehranske varnosti, ki danes postaja izredno pomembna in nikakor ni več samoumevna. Kot kandidat za podpredsednika SLS je med svojimi prednostnimi nalogami izpostavil aktivno zavzemanje za ohranjane slovenskega podeželja in kmetijstva, da poskrbimo za našo samooskrbo in bo slovenski potrošnik imel jutri na mizi v Sloveniji pridelano hrano. Kajti postaja aktualno vprašanje, ali jo bomo sploh imeli.
Mag. Kirbiš Rojs je opozorila na izredni pomen ustrezne regionalne politike, za katero ni dobro, da se jo drobi na različne ministrske resorje. »Dejstvo je, da smo danes v Sloveniji zelo centralizirani. To vidite tudi vsi, ki se od drugod vozite na delo v Ljubljano«, je opozorila in dejala, da se je treba regionalne politike lotiti zelo sistemsko in s sistemskimi ukrepi, s katerim se pomaga manj razvitim področjem, tudi občinam v okolici prestolnice, ki so v nezavidljivem položaju, kot občinam ob meji. Predstavila je tudi uspehe dela nekdanje ekipe SVRK, kjer so uspeli zapreti programiranje do l. 2029, dosegli potrditev Načrta za okrevanje in odpornost, ki se izvaja, in prek katerega so odprti mnogi razpisi. »Zapuščina EU sredstev je dobra,« je poudarila mag. Kirbiš Rojs za svoje delo v mandatu nekdanje vlade.
»Zdravstvo je pomembno, brez njega praktično ne moremo živeti. Je zelo pomemben segment, ki ne le da prispeva k temu, da živimo dlje, ampak tudi bolje in bolj veselo,« je dejala dr. Bregant. Poudarila je, da ljudje potrebujejo zdravnika, ki je v njihovi bližini. In, da se 80 % vseh obravnav v zdravstvu zgodi na primarni ravni. »Vendar, 80 % sredstev porabimo za 20 % obravnav, ki niso na primarni ravni in med seboj niso povezane. Mi bi morali več sredstev pritegniti na primarno raven,« je med drugim opozorila dr. Bregantova.
Po izvedenih volilnih postopkih je bil Marko Balažič izvoljen skoraj s popolno večino, s 78 glasovi ZA, in eno neveljavno glasovnico (79 glasovnic). V svojem govoru po izvolitvi je dejal: »Slovenska ljudska stranka mora zopet postati močna zmerna stranka, ki bo sledila viziji Ivana Omana, da Slovenija potrebuje liberalno državo in konservativno politiko. Liberalno v smislu, da se država ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje, konservativno pa v smislu, da se velja držati najprej preverjenih stvari, ne pa eksperimentirati, kjer za to ni potrebe. Predvsem pa tako, ki bo vedno in povsod branik dobrobiti posameznika.«
Dejal je tudi, da bo naloga SLS, da se bomo spopadli s pretresi vedno dražje hrane, energetske draginje in gospodarske negotovosti. Da bomo znali ob tem zaščititi zdravje tistih brez bogastva in poiskali dragoceno ravnovesje med varnostjo, ki je prepogosto ogrožena, in človekovim dostojanstvom, ki je prepogosto zanikano.
Balažic je še napovedal, da si bo SLS predstavljala in se zavzemala za Slovenijo:
• ki bo na prvo mesto postavljala dobrobit posameznika in ne parcialnih interesov,
• ki bo socialno pravična,
• kjer je delo cenjeno,
• kjer birokracija, sodstvo in ekonomija delujejo v dobrobit posameznika, in
• kjer se naši otroci ne delijo na vaše in naše.
Izpostavil je, da se še, da bo skupaj z ekipo SLS vrnil na tisto mesto, kjer je zgodovinsko že bila in kjer bi morala biti. Poudaril je tudi, da bo podal večjo vlogo mladim in ženskam pri svojem vodenju Slovenske ljudske stranke ter napovedal, da bo kmalu sklican tudi Programski Kongres SLS.
Kongres SLS
Kongres SLS je izvolil tudi tri podpredsednike, ki so: prva podpredsednica in dosedanja predsednica Nove Generacije – podmladka SLS Kaja Galič, dosedanji predsednik Kmečke zveze pri SLS Marko Cigler in Mihaela Rožej. Za predsednico Glavnega odbora SLS je bila izvoljena Suzana Lara Krause. Kongres SLS je izvolil tudi člane in članice Izvršilnega odbora SLS ter Nadzornega odbora SLS.
Kongres SLS je podal razrešnico dosedanjim organom Slovenske ljudske stranke, dosedanja podpredsednika Suzana Lara Krause in Franc Bogovič pa sta se Marjanu Podobniku, dvakratnemu predsedniku SLS, zahvalila za ves trud in velika prizadevanja, ki jih je v vsem obdobju svojega političnega delovanja vlagal v dobrobit SLS in Slovenije. Podobnik je izrazil veselje, da je SLS na Kongresu imela kandidata za predsednika iz mlajše generacije, saj SLS potrebuje novo moč, in da stranka poda mlademu kandidatu priložnost.
Mnogi, tudi številčno veliko večji narodi od slovenskega, nimajo svoje lastne države in nekateri se prav zdaj borijo za svojo samostojnost. Ob tem zavedanju smo Slovenci lahko toliko bolj veseli, ponosni in predvsem hvaležni tistim, ki so nam omogočili, da danes živimo v demokratični in samostojni slovenski državi. Slovenska ljudska stranka vam želi lepo praznovanje njenega rojstnega dne!
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.