Včeraj, v soboto 12. marca 2022, je v Celju potekal Programski kongres Slovenske ljudske stranke (SLS) in obeležitev 130-letnice SLS. Sledila je predstavitev gibanja Povežimo Slovenijo, na kateri se je predstavilo tudi 35 kandidatk in kandidatov na prihajajočih parlamentarnih volitvah. V nabito polni Modri dvorani celjskega sejma se je zbralo prek 650 delegatov kongresa SLS, kandidatov za poslance, podpornikov in gostov. Po slovenski himni in himni SLS »Slovenec sem«, sta predsednik SLS Marjan Podobnik in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle ob video projekciji 130-letne zgodovine SLS predstavila pomen SLS in sporočila najpomembnejše stranke v slovenski zgodovini za današnji čas in za prihodnost.

Sledila je predstavitev kongresnih resolucij in programskih sklepov, ki so jih delegati kongresa SLS sprejeli v petek, v prvem delu kongresa. Tri kongresne resolucije – o pomenu samooskrbe s hrano, energijo in zdravili, o zavzemanju za skladen regionalni razvoj in vzpostavitvi pokrajin ter o demografiji s poudarkom na zagotavljanju pogojev, da se mladi lažje odločijo za družine – in številne programske sklepe (ki vam jih prilagamo v priponki) so predstavili nosilci posameznih področij in zunanji svetovalci. Med programskimi vsebinami je bil posebej izpostavljen pomen zagotovitve polne prehranske samooskrbe za primer, če se zaradi zdravstvenih, vojnih ali drugih razlogov meje zaprejo oziroma velike proizvajalke hrane prenehajo izvažati najpomembnejše kmetijske pridelke in prehranske izdelke. Da bi v izrednih razmerah vsi slovenski prebivalci imeli zagotovljeno hrano je nujno potrebno, da se v normalnih razmerah omogoči kmetom povečana pridelava in prodaja njihovih pridelkov, še posebno v šole, vrtce, bolnice, druge javne zavode in ustanove, ki letno za hrano potrošijo prek 300 milijonov evrov.
Mag. Monika Kirbiš Rojs, Franci Bogovič, mag. Vesna Starman, Marko Cigler, Darija Jamnik mag. , Modest Motaln, Kaja Galič, prim. Janez Remškar, Suzana Lara Krause, dr. Tina Bregant, Franci Pliberšek in dr. Ernest Petrič so predstavili programske poudarke in svoje poglede na ključna vsebinska vprašanja sedanjega trenutka in prihodnosti Slovenije, Evrope in sveta.

V drugem delu srečanja se je predstavilo 35 kandidatk in kandidatov gibanja Povežimo Slovenije za parlamentarne volitve, predsedniki strank gibanja Povežimo Slovenijo Zdravko Počivalšek, Franci Čuš, Franc Kangler, Andrej Magajna, Marjan Podobnik, koordinatorka gibanja dr. Nada Pavšer in uradni govorec gibanja Marko Balažic pa so predstavili vizijo in poslanstvo gibanja Povežimo Slovenijo. Med osrednjimi gosti včerajšnjega dogodka je bil tudi predsednik Državnega Sveta RS in kandidat za poslanca na listi Povežimo Slovenijo Alojz Kovšca. Zbrane je pozdravil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki je kandidate gibanja Povežimo Slovenijo odločno podprl tudi v imenu svoje stranke Celjske županove liste. Celoten dogodek je minil v izjemnem vzdušju in ob optimističnih pričakovanjih, da bo skupna lista gibanja Povežimo Slovenijo uspešno nagovorila veliko slovenskih volivk in volivcev in tako dejansko povezala Slovenijo pred in tudi po volitvah, kjer nosilci gibanja Povežimo Slovenijo pričakujejo odločilen vpliv liste Povežimo Slovenijo pri oblikovanju prihodnje vlade.
V okviru dogodka so udeleženci zbrali za celjsko Karitas, za pomoč žrtvam v Ukrajini, 1.528,00 EUR.

Posnetek prireditve si lahko ogledate TUKAJ.
_________________________________________________________________________________________
POLNA SAMOPRESKRBA S HRANO IN ENERGIJO JE TEMELJ PREŽIVETJA
Slovenska ljudska stranka je ob zadnjem velikem svetovnem pretresu kot prva slovenska demokratična stranka po II. svetovni vojni z ustanovitvijo 12. maja 1988 v Unionski dvorani sprožila slovensko politično pomlad, ki nam je prinesla spoštovanje osnovnih človekovih pravic, državno samostojnost in velik gospodarski napredek. Danes se lahko kot nasledniki zgodovinske SLS, ob njeni 130-letnici, zgledujemo po njenih ustanoviteljih, ki so znali posamezne Slovence povezati v delu za skupno dobro ter za optimalno uporabo virov in človeških zmožnosti za obstanek slovenskega naroda v časih najtežjih preizkušenj.
Blagoslovljeni z desetletji miru in preskrbljeni z dobrinami, ki so z globalizacijo in dolgotrajno neprekinjenostjo dobavnih verig postale splošno dostopne, smo v Sloveniji in vsej Evropi pozabili, kaj pomeni pomanjkanje. In pozabili poskrbeti za svojo varnost za primer, ko se te krhke verige začnejo trgati. Izredne razmere, ki jih je povzročila pandemija Covid-19 so nakazale možne težave, vojna v Ukrajini pa nam je z vso silovitostjo pokazala na izjemno nebogljenost držav, ki s(m)o v veliki meri odvisne od drugih, ko gre za hrano, vodo, energijo ali zdravila.
Predpogoj za povečanje prehranske varnosti Slovenije je v zagotavljanju pogojev, da bodo kmetije lahko samostojno živele in se razvijale. Da bodo mladi v odločitvi za prevzem domače kmetije videli poslovno priložnost, s čimer se bo ohranilo in bo ostalo obdelano in poseljeno slovensko podeželje. Slovenija ima kljub naravnim danostim, ki v številnih predelih Slovenije niso optimalne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, vse pogoje, da vsem svojim državljanom zagotovi preskrbljenost z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in nujno potrebnimi živilskimi skupinami. To je možno doseči z modro in odgovorno kmetijsko in prehransko samooskrbno politiko.
Vlada naj zato nemudoma zagotovi, da bo okoli 300-milijonska letna poraba za hrano v šolah, vrtcih, bolnicah, domovih za starejše in drugih javnih zavodih ter v vojski in drugih državnih ustanovah, prednostno usmerjena v nabavo hrane pri slovenskih kmetih in drugih proizvajalcih hrane v Sloveniji. Le tako bodo tisoči trenutno ogroženih kmetov lahko ohranjali in povečevali pridelavo hrane za trg, saj bodo imeli zagotovljene kupce za svoje pridelke in izdelke. S tem bomo potrošnikom zagotovili ne le zanesljivi vir hrane, ampak tudi ustrezno kakovost in manjšo okoljsko obremenitev, ki spremlja hrano iz uvoza. SLS bo vse svoje sile usmerila v to, da bo temu ukrepu sledilo celostno, sistematično in premočrtno napredovanje do 100 % sposobnosti samooskrbe Slovenije s hrano.
Podobno velja za našo energetsko samooskrbo. Slovenija ima na razpolago zadostne konvencionalne in obnovljive vire energije, ki bi ob premišljeni in sistematični energetski politiki zagotavljali polno energetsko preskrbljenost. A ne smemo ponovno zapasti v neracionalne in neodgovorne projekte, kot je bil TEŠ6. Načrtovanje dolgoročne energetske preskrbe naj usmerjajo strokovnjaki, izloči pa naj se škodljiv vpliv lobijev.
Izredne razmere lahko zelo hitro pretrgajo našo oskrbo z zdravili. Kljub uspešnim in na mednarodnem trgu prepoznavnim slovenskim podjetjem, smo za pomemben del zdravil na milost in nemilost prepuščeni delujočim nabavnim verigam v zelo oddaljenih deželah. Zagotoviti moramo zmanjšanje odvisnosti od iz tretjih držav uvoženih zdravil, še posebno surovin zanje, kar lahko dosežemo le ob skupnem naporu Evropske skupnosti.
_________________________________________________________________________________________
SLOVENIJA POTREBUJE TRETJO RAVEN UPRAVLJANJA SKUPNEGA DOBREGA
Brez dodane pokrajinske ravni v upravljanju skupnega dobrega v slovenski državi, bo naše podeželje počasi izumrlo, prestolnica in nekaj drugih mest, pa se bodo zadušili v prometu, okoljski preobremenjenosti in še bolj nevzdržni stanovanjski draginji. Za SLS razvojna usmeritev ne pomeni, da vsakih 20 let dodamo en vozni pas na avtoceste, ki vodijo proti Ljubljani, da se bo po njih lahko vozilo dodatnih 50.000 ljudi na delo v prestolnico. Pač pa zagotavljanje takega policentričnega razvoja, da se bo vzpostavljalo nova delovna mesta po vseh slovenskih regijah in na podeželju. Da se bo vzpostavilo dobro opremljeno lesno predelovalno industrijo, ki bo izkoristila veliki neizkoriščeni slovenski potencial – les. Pa tudi živilsko predelovalno industrijo in druge dejavnosti, ki bodo ljudem na podeželju zagotavljale kakovostna delovna mesta, zaradi katerih bodo ostali v domačem okolju. Tako bodo tam lahko uspešno poslovale pošte, banke in bankomati, trgovine, državni uradi in druge službe, ki zagotavljajo čim bolj enake možnosti za kakovost bivanja, ne glede na to, kje v Sloveniji se rodiš in živiš.
Trenutne razmere ne ustrezajo nikomur, pa vendar se že desetletja ne premaknemo v uvajanju nečesa, o čemer se vsi strinjamo, da potrebujemo. Za ustanovitev pokrajin je potrebna dvotretjinska večina poslancev. Potrebo po njihovi vzpostavitvi izpostavljajo domala vse poslanske skupine. Zakaj nam torej ne uspe? S posameznimi predlogi razreza pokrajin pač nikoli niso zadovoljni vsi. Zato v SLS ne ponujamo novega razreza, ki bil (ne glede na kvaliteto) spet za nekoga nesprejemljiv, temveč oblikovanje skupine strokovnjakov za pripravo območij pokrajin, ki jo v Državnem zboru skupaj sestavita koalicija in opozicija. Ki nato predlog skupine enotno podpreta in tako skupaj prevzameta odgovornost za ustanovitev pokrajin.
Učinkovit prenos pristojnosti, ki presegajo zmožnosti občin in države na novo pokrajinsko ureditev, usklajeno sodelovanje med temi tremi ravnmi upravljanja ter polno izkoriščanje evropskih sredstev lahko zagotovi le polno opolnomočeno Ministrstvo za lokalno samoupravo in sklade Evropske Unije.
Postopki bi bili na ta način vodeni hitreje in z manj birokratskimi ovirami. Poleg tega bi imeli župani in številni ostali deležniki eno kontaktno točko v zvezi z evropskimi projekti ter ostalimi pristojnostmi s področja lokalne samouprave in regionalne politike.
_________________________________________________________________________________________
Z REŠENIM STANOVANJSKIM VPRAŠANJEM SE MLADI LAŽJE ODLOČIJO ZA OSNOVANJE DRUŽINE
Slovenska ljudska stranka je pred 130 leti nastala iz želje po ohranitvi, emancipaciji in razcvetu slovenskega naroda. Danes slovenskega naroda ne ogrožata več nasilno potujčevanje in gospodarski propad, kot leta 1892. Največja grožnja je v našem neodločanju za rojstvo otrok, ki preti z naglim padcem prebivalstva Republike Slovenije v naslednjih desetletjih.
Mladi v Sloveniji premorejo dovolj talentov, znanja in volje, da se lahko uspešno uveljavijo doma in v svetu. Vse kar potrebujejo od svoje skupnosti je, da jih pri uresničevanju njihovih sanj in načrtov ne ovira ter jim ponudi enake možnosti.
Najpomembnejša ovira pri tem in pri odločitvi za rojstvo otrok med slovenskimi mladimi ostaja dolgoročna ureditev stanovanjskega vprašanja. Ker mlad par redko zmore v svoji kratki karieri ustvariti dovolj kapitala za pridobitev lastne nepremičnine do obdobja, ko si želita družino dopolniti z otroci, s tem korakom številni odlašajo. Mnogi obupajo.
Država naj v sodelovanju z občinami mladim ponudi izenačitev stanovanjskih možnosti z določitvijo območij v javni lasti, ki se komunalno opremijo, uredi tamkajšnja infrastruktura (vrtci, igrala, javni promet, …) in mladim ponudi parcele za postavitev enodružinskih hiš. Z vnaprej predlaganimi vzorci gradnje, ki poenostavijo izvedbo in znižajo ceno. Po možnosti s spodbudo gradnje lesenih hiš, saj les omogoča kvalitetno gradnjo, izkoriščanje edine surovine, ki je ima Slovenija dovolj in je okolju najprijaznejša. Ob tem je mladim potrebno ponuditi jamstveno shemo, ki omogoča vzdržno financiranje.
Država naj mestnim občinam pomaga pri revitalizaciji mestnih jeder, kjer številna stanovanja ostajajo prazna in neurejena.
Mladim življenje pogosto greni tudi odločanje mimo njih. Starejši pač težje razumejo njihove potrebe in želje. Zato bomo pri SLS zahtevali vzpostavitev vladne skupine za presojo vseh novih zakonov in sprememb zakonov z vidika potreb mladih posameznikov in družin.
_________________________________________________________________________________________
POVZETEK SKLEPOV PROGRAMSKEGA KONGRESA SLS
- Najboljša socialna politika je uspešno gospodarstvo. Zato mora gospodarski razcvet postati prioriteta države. Za to potrebujemo dobro infrastrukturo po vsej Sloveniji, prenovitev izobraževalnega sistema, debirokratizacijo in stimulativno davčno politiko. Na vodilna mesta v državnih podjetjih bomo imenovali usposobljene ljudi, ki premorejo ustrezno znanje in izkazujejo rezultate.
- Slovenija mora zagotoviti mednarodno konkurenčne človeške vire. Človeški viri usklajeni s potrebami gospodarstva in družbe so ključnega pomena za naš nadaljnji razvoj. S prehodom v informacijsko družbo pomen človeških virov skokovito narašča. SLS sodi, da je za konkurenčnost naših mladih na globalnem trgu nujna uskladitev izobraževanja s trgom dela. Le dvig produktivnosti na zaposlenega bo omogočil poslovni uspeh in osamosvojitev naših mladih, zdrave javne finance, urejeno infrastrukturo, dostojno skrb za starejše in ljudi z omejenimi možnostmi.
- Vzpostavili bomo sistemsko spremljanje zaposljivosti kadrov na srednješolskih in visokošolskih ustanovah, da bodo mladi vedeli, kaj jih čaka, preden se vanje vpišejo. Vsak naj ima možnost slediti svojim sanjam in naj se o svoji usodi odloči sam. A država mladih nima pravice zavajati v poklice, ki ne omogočajo dostojnega preživetja.
- Namen šolskega prostora naj bo v spodbujanju kreativnega in kritičnega razmišljanja. Spodbuja naj oblikovanje in izražanje lastnega mnenja. Obvezno izobraževanje (osnovna šola) naj vključuje tudi domovinsko in državljansko vzgojo pa tudi osnove finančne pismenosti ter digitalno opismenjevanje – tudi s poudarkom na varnosti na internetu.
- Šole naj se kot centri znanja dejavno vključujejo in povezujejo pri načrtovanju razvoja na lokalni in regionalni ravni tudi s prakso v lokalnih podjetjih (npr. projekt evropskega poslanca Bogoviča Zavezništvo za mlade – povezovanjem treh ključnih akterjev: gospodarstva (podjetništva in obrti), šolstva in lokalne skupnosti – tako se bo lažje izobraževalo kadre, ki bodo dobili delo bližje svojemu domu.
- Obrtniki in podjetniki predstavljajo veliko večino slovenskega gospodarstva in so temelj preživetja večine slovenskih družin. SLS bo še naprej vsestransko podpirala slovenske podjetnike s popolno debirokratizacijo in vzpostavitvijo drugih pogojev za prijazno poslovno okolje. K temu sodi tudi uvedba možnosti pavšalne obdavčitve za kmete in podjetnike.
- SLS bo vztrajala pri prizadevanjih za ohranjanje in razvoj družinskih kmetij, ki so temelj trajnostne pridelave hrane ter obdelanega in poseljenega podeželja.
- Les je strateško pomembna in edina slovenska surovina, ki je premoremo v velikem obsegu. SLS bo vztrajala, da se zagotovi bistveno več sredstev za krepitev obrtnikov, podjetnikov in celotne lesno predelovalne industrije, kar bo zagotovilo številna stabilna nova delovna mesta na podeželju ter visoko dodano vrednost. S stimulativno davčno politiko za povečano porabo lesnih materialov in izdelkov bomo pomembno pripomogli k zmanjšanju ogljičnega odtisa.
- Slovenija mora prek svojih predstavnikov in pristojnih ustanov, v skladu z ustavo in zakoni, dosledno ščititi vse svoje ozemlje, kopno in morje, ter blaginjo svojih državljank in državljanov. Prav tako mora varovati in razvijati slovensko kulturo ter negovati slovenski jezik na vseh ravneh države in družbe, na celotnem teritoriju Slovenije.
- Pri obrambni sposobnosti in varnosti naše države moramo najprej slediti svojim prioritetam in razvijati tista področja, s katerimi se lahko najbolj zaščitimo. Znotraj evroatlantskega zavezništva naj se Slovenija dogovori za nišno vlogo, v kateri smo lahko kljub svoji majhnosti odlični in pomemben člen zavezništva.
- Največjo dolgoročno grožnjo slovenskemu narodu predstavlja njegovo staranje. V naslednjem mandatu naj bo prva naloga koalicije in opozicije, da pripravita slovenski načrt za demografijo do leta 2060 (kako ustvariti pogoje za mlade, da se bodo brez skrbi lahko odločali za rojstvo otrok, starejšim zagotoviti človeka dostojen prihodek in oskrbo, državi pa zmožnost financiranja teh politik).
- V Sloveniji se šele z nastopom krize (tako v primeru razglašene epidemije zaradi Covid-19 kot ob izbruhu silovite vojne v evropski soseščini), ko s hrano bogate države začnejo prepovedovati izvoz, sploh začnemo pogovarjati o prehranski varnosti. Namesto zanašanja na srečo, da bo kriza hitro in brez posledic prešla, SLS zahteva, da se nemudoma vzpostavijo pogoji, da se bo izkoristilo vse potenciale pridelave hrane v Sloveniji in v primeru zaprtja meja vsem državljanom zagotovilo prehransko varnost.
- Evropska sredstva so v Sloveniji izjemno pomembna razvojna pomoč za naložbe države, lokalnih skupnosti, podjetij idr. Z njihovo pomočjo bomo zmanjšali razvojne razlike in zagotovili primerljive življenjske pogoje v vseh okoljih. Slovenija mora optimalno izkoristiti sredstva za prednostna področja regionalne politike, ki so do leta 2030 naslednja: demografske spremembe in dolgotrajna oskrba, pametna rast, zelena preobrazba ter energetska in prehranska samooskrba.
- Invalidom in drugim ranljivim skupinam je potrebno zagotoviti človeka vreden socialni položaj. Status invalida naj država prizna tudi ljudem, ki okrevajo po kapi.
- Namesto neracionalnega razmetavanja sredstev, vključno s 500-milijonsko obnovo zastarelega koncepta kliničnega centra v Ljubljani, naj se ob ljubljanski obvoznici postavi moderno vseslovensko akademsko bolnico, kjer bodo imeli pacienti dostop do hitrih in vrhunskih zdravstvenih uslug, zaposleni pa najboljše možne pogoje za delo.
- Nemudoma je potrebno vsem zagotoviti dostop do osebnega zdravnika, otrokom pa do pediatra.
- Vsi se trepljamo, ko športniki zmagujejo. A do tja mnogi pridejo zelo težko in z veliko odrekanja njih in cele družine. Uredimo odkrivanje talentov in mehanizmov, da bodo vrhunski treningi dostopni vsem.
- Pomemben dejavnik pri vzgoji otrok je prenos znanja med generacijami. Predlagamo, da tudi dedki in babice, ki skrbijo za otroke, ki vrtcev ne obiskujejo, za to dobijo ustrezen dodatek k pokojnini.
- Poskrbeti je potrebno za varno starost, državljanom dati zagotovila, da bo za njih poskrbljeno. Objektivizirati moramo parametre glede upokojevanja, jih narediti neodvisne od političnih in medgeneracijskih razmerij. Dolgotrajne in naporne pokojninske reforme vsakih nekaj let je potrebno nadomestiti z zakonodajo, ki bo vsebovala mehanizme samodejnega prilagajanja pogojev zahtevane starosti in pokojninske dobe glede na razvoj demografskih kazalnikov, kot je npr. pričakovana življenjska doba.
- Oblikovati moramo okolje priložnosti za sodelovanje ne glede na spol, tudi v politiki naj v ospredje stopita sposobnost posameznika in njegove vrednote.
NOVA GENERACIJA SLS za mlade prebivalce Slovenije zahteva:
- Uvajanja strokovne prakse v vse srednje in višje ravni izobraževanja. S tem bi bil zagotovljen: hitrejši osebni razvoj, sprotni in neposredni prenos teoretičnega znanja v prakso z izkoriščanjem kreativnosti mladih in njihove odprtosti k raziskovanju. Spodbujanje mladih h prostovoljstvu in ustreznem ovrednotenju njihovega prispevka na tem področju.
- Država naj omogoči garancijsko shemo za mlade z geslom “Samostojno do prvega gnezda”. Zagotovitev 5-letne finančne in svetovalne podpore ob prevzemu kmetije ali začetku izvajanja kmetijske dejavnosti.
- Ustrezno vizijo trajnostne prometne politike, ki bo mladim omogočila varno, cenovno dostopno in vsakodnevno uporabo železniške infrastrukture, ostalega javnega potniškega prometa in kolesarskih poti.
- Poudarek na dvigu kakovosti bivanja mladih: zagotavljanje telesnega in (preveč zapostavljenega vidika) duševnega zdravja, telesne aktivnosti, zdravega načina življenja ter socialne vključenosti mladih.