Ig, 2. julij  2022 – Na volilnem Kongresu Slovenske ljudske stranke so delegatke in delegati SLS za novega predsednika s skoraj popolno večino izvolili Marka Balažica. Kot edini kandidat za predsednika je v svoji predstavitvi na Kongresu SLS izpostavil pomen nove mladostniške energije za vodenje najstarejše in prve demokratične slovenske politične stranke, ustanovljene po 2. svetovni vojni, na slovenskih tleh, tedaj kot Slovenske kmečke zveze (SKZ), katere pravna naslednica je SLS, v času izzivov stranke pred letošnjimi lokalnimi volitvami ter razvojnih izzivov Slovenije v času sedanjih zaostrenih razmer na področju energetske in prehranske varnosti. Poudaril je pomen notranje konsolidacije SLS po neuspehu na zadnjih treh državnozborskih volitvah, ki je ena izmed prvih njegovih prioritet, kot tudi priprave na jesenske lokalne volitve.

Balažic je skozi uvodno predstavitev prednostnih področij svojega dela uvodoma predstavil na pogovornem omizju, v katerem je sam nastopal tudi v vlogi moderatorja skupaj s sogovornicami: predsednico Nove generacije – podmladka SLS Kajo Galič, nekdanjo državno sekretarko na SVRK mag. Moniko Kirbiš Rojs, nekdanjo državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje RS dr. Tino Bregant ter predsednikom Kmečke zveze pri SLS Markom Ciglerjem ter v ospredje postavil vprašanje: Kakšne Slovenije si želimo?

»Mladi potrebujemo proste roke. Ne potrebujemo države, ki nas omejuje in nam diha za ovratnik. Starejši nam bodite v oporo, vaše znanje in izkušnje nam bodo v pomoč, a pustite nam, da storimo tudi kakšno napako, iz katere se kaj naučimo, da bomo tudi zrasli v odgovorne državljane. Mladi velikokrat pozabljamo, da politična aktivnost pomeni tudi družbeno odgovornost; če se glas mladih sliši, upošteva njihove ideje, se bo tudi politična aktivnost dvignila,« je dejala Galičeva ter kot kandidatka za prvo podpredsednico predstavila še svoje prioritete dela za mlade.

Cigler je poudaril pomen kmetijstva in prehranske varnosti, ki danes postaja izredno pomembna in nikakor ni več samoumevna. Kot kandidat za podpredsednika SLS je med svojimi prednostnimi nalogami izpostavil aktivno zavzemanje za ohranjane slovenskega podeželja in kmetijstva, da poskrbimo za našo samooskrbo in bo slovenski potrošnik imel jutri na mizi v Sloveniji pridelano hrano. Kajti postaja aktualno vprašanje, ali jo bomo sploh imeli.

Mag. Kirbiš Rojs je opozorila na izredni pomen ustrezne regionalne politike, za katero ni dobro, da se jo drobi na različne ministrske resorje. »Dejstvo je, da smo danes v Sloveniji zelo centralizirani. To vidite tudi vsi, ki se od drugod vozite na delo v Ljubljano«, je opozorila in dejala, da se je treba regionalne politike lotiti zelo sistemsko in s sistemskimi ukrepi, s katerim se pomaga manj razvitim področjem, tudi občinam v okolici prestolnice, ki so v nezavidljivem položaju, kot občinam ob meji. Predstavila je tudi uspehe dela nekdanje ekipe SVRK, kjer so uspeli zapreti programiranje do l. 2029, dosegli potrditev Načrta za okrevanje in odpornost, ki se izvaja, in prek katerega so odprti mnogi razpisi. »Zapuščina EU sredstev je dobra,« je poudarila mag. Kirbiš Rojs za svoje delo v mandatu nekdanje vlade.

»Zdravstvo je pomembno, brez njega praktično ne moremo živeti. Je zelo pomemben segment, ki ne le da prispeva k temu, da živimo dlje, ampak tudi bolje in bolj veselo,« je dejala dr. Bregant. Poudarila je, da ljudje potrebujejo zdravnika, ki je v njihovi bližini. In, da se 80 % vseh obravnav v zdravstvu zgodi na primarni ravni. »Vendar, 80 % sredstev porabimo za 20 % obravnav, ki niso na primarni ravni in med seboj niso povezane. Mi bi morali več sredstev pritegniti na primarno raven,« je med drugim opozorila dr. Bregantova. 

Po izvedenih volilnih postopkih je bil Marko Balažič izvoljen skoraj s popolno večino, s 78 glasovi ZA, in eno neveljavno glasovnico (79 glasovnic). V svojem govoru po izvolitvi je dejal: »Slovenska ljudska stranka mora zopet postati močna zmerna stranka, ki bo sledila viziji Ivana Omana, da Slovenija potrebuje liberalno državo in konservativno politiko. Liberalno v smislu, da se država ne vmešava v zadeve, ki se lahko urejajo brez nje, konservativno pa v smislu, da se velja držati najprej preverjenih stvari, ne pa eksperimentirati, kjer za to ni potrebe. Predvsem pa tako, ki bo vedno in povsod branik dobrobiti posameznika.«

Dejal je tudi, da bo naloga SLS, da se bomo spopadli s pretresi vedno dražje hrane, energetske draginje in gospodarske negotovosti. Da bomo znali ob tem zaščititi zdravje tistih brez bogastva in poiskali dragoceno ravnovesje med varnostjo, ki je prepogosto ogrožena, in človekovim dostojanstvom, ki je prepogosto zanikano.

Balažic je še napovedal, da si bo SLS predstavljala in se zavzemala za Slovenijo:  

•             ki bo na prvo mesto postavljala dobrobit posameznika in ne parcialnih interesov,

•             ki bo socialno pravična,

•             kjer je delo cenjeno,

•             kjer birokracija, sodstvo in ekonomija delujejo v dobrobit posameznika, in

•             kjer se naši otroci ne delijo na vaše in naše.

Izpostavil je, da se še, da bo skupaj z ekipo SLS vrnil na tisto mesto, kjer je zgodovinsko že bila in kjer bi morala biti. Poudaril je tudi, da bo podal večjo vlogo mladim in ženskam pri svojem vodenju Slovenske ljudske stranke ter napovedal, da bo kmalu sklican tudi Programski Kongres SLS.

Kongres SLS je izvolil tudi tri podpredsednike, ki so: prva podpredsednica in dosedanja predsednica Nove Generacije – podmladka SLS Kaja Galič, dosedanji predsednik Kmečke zveze pri SLS Marko Cigler in Mihaela Rožej. Za predsednico Glavnega odbora SLS je bila izvoljena Suzana Lara Krause.  Kongres SLS je izvolil tudi člane in članice Izvršilnega odbora SLS ter Nadzornega odbora SLS.

Kongres SLS je podal razrešnico dosedanjim organom Slovenske ljudske stranke, dosedanja podpredsednika Suzana Lara Krause in Franc Bogovič pa sta se Marjanu Podobniku, dvakratnemu predsedniku SLS, zahvalila za ves trud in velika prizadevanja, ki jih je v vsem obdobju svojega političnega delovanja vlagal v dobrobit SLS in Slovenije. Podobnik je izrazil veselje, da je SLS na Kongresu imela kandidata za predsednika iz mlajše generacije, saj SLS potrebuje novo moč, in da stranka poda mlademu kandidatu priložnost.

Mnogi, tudi številčno veliko večji narodi od slovenskega, nimajo svoje lastne države in nekateri se prav zdaj borijo za svojo samostojnost. Ob tem zavedanju smo Slovenci lahko toliko bolj veseli, ponosni in predvsem hvaležni tistim, ki so nam omogočili, da danes živimo v demokratični in samostojni slovenski državi. Slovenska ljudska stranka vam želi lepo praznovanje njenega rojstnega dne!

Ljubljana, 14. 6. 2022 – Po osamosvojitvi Slovenije smo kmetice in kmetje pričakovali, da se bodo razmere v kmetijstvu uredile tako cenovno, kot tudi kar se tiče drugih pogojev, ki vplivajo na socialni položaj kmečke družine. Žal se to ni zgodilo. Suša leta 1992 je povzročila dodaten velik izpad prihodka kmetov in že decembra 1992 je bil v organizaciji Slovenske kmečke zveze pri SLS organiziran protestni shod v Ljubljani. Ker pogajanja o odkupnih cenah mleka, mesa in žita niso prinesla rezultatov, so se začele priprave na velik protest z zaporami mejnih prehodov, s ciljem doseči razumne odkupne cene mleka, mesa in žita ter prelevmanske zaščite. Protest so organizirale Slovenska kmečka zveza pri SLS, Zadružna zveza in Sindikat SKZ pri SLS v nastajanju. Ker tudi zadnji poskus dogovora ni uspel, je v ponedeljek, 14. 6. 1993 prišlo do zapore prvih dveh mejnih prehodov, Dolga vas in Hodoš v Prekmurju. Odziva s strani vlade ni bilo, zato smo v torek zaprli še mejne prehode Gornja Radgona, Podlehnik, Most-Borl, Šentilj, v sredo pa smo zaprli mejne prehode na Dolenjskem proti Hrvaški, primorski kmetje pa so zaprli mejne prehode proti Italiji. V sredo zvečer so se začela pogajanja z ministrstvom za trgovino. Pogajanja z ministrom do ranega jutra niso bila uspešna. Organizatorji protesta smo zaprli z gorenjskimi in kmeti občine Domžale cesto Trzin – Črnuče, Grosupeljčani in Vrhničani pa so prišli v četrtek zjutraj na Prešernovo ulico v Ljubljano in do vlade RS. Istočasno pa so nekateri gorenjski kmetje izvedli zaporo mejnega prehoda predora Karavanke. S protestom kmetov so bili izredno nezadovoljni uvozniki in špediterji, ker je bil na ta način blokiran uvoz hrane in živih živali v Slovenijo. Tako obširna zapora je povzročila, da so se začela resna pogajanja pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Pogajana so bila naporna, vendar uspešna. V četrtek ob osmih zvečer so se pogajanja uspešno zaključila. S strani Zadružne zveze je bil prisoten Leon Frelih, skupino predstavnikov Slovenske kmečke zveze pri SLS je vodil dr. Franc Zagožen, takratni poslanec v Državnem zboru RS. Pri pogajanjih je bil prisoten tudi Evgen Sapač kot državni svetnik, Alojz Metelko, poslanec Državnega zbora RS v mandatu 1992-1996, Ciril Smrkolj kot predstavnik Sindikata slovenske kmečke zveze pri SLS v nastajanju in nekateri drugi. Predsednik vlade je pričakoval, da se zapore umaknejo, vendar smo zahtevali in tudi dosegli, da se je pripravil sporazum, ki je dolgoročno reguliral določanje cen kmetijskih pridelkov in uvedbo prelevmanov. Ta sporazum je bil podpisan v četrtek, 17. 6. 1993 pozno zvečer. In šele takrat smo umaknili traktorje z mejnih prehodov. Učinki tega protesta so bili dolgoročno pomembni za položaj kmetov, kmetic in družinskih kmetij ter celotnega slovenskega kmetijstva.

Vstop Slovenije in slovenskega kmetijstva v Evropsko Unijo z zahtevo po prostem trgu s kmetijskimi pridelki, proizvodov in izdelkov je povzročil, da država Slovenija nima veliko pristojnosti pri reguliranju nesorazmerij na trgu. Sistem trženja hrane je prepuščen poslovnim dogovorom, predvsem med zadrugami, živilsko pridelovalno industrijo in trgovino. Nizke odkupne cene v Sloveniji napram sosednjim državam so povzročile izjemno nizko samooskrbo s hrano v Sloveniji. Poslabšan je ekonomski in socialni položaj kmetov, zato prihaja do opuščanja kmetovanja, še posebno v hribovitem svetu, pa tudi drugod.

Pred kratkim je bil v članku The Economista zapis da je 23 držav, ki predstavljajo 10 % svetovne ponudbe hrane, uvedlo prepoved izvoza hrane, dodatno k temu, da Rusija in Ukrajina dobavljata 28 % pšenice, s katero se globalno trguje, 29 % ječmena, 15 % koruze in 75 % sončničnega olja, česar letos ne bo na voljo. Vlade uvajajo logične ukrepe in želijo za svoje prebivalstvo zagotoviti dovolj hrane. In kako smo organizirani v Sloveniji?

Kmetje smo v celotni vertikalni verigi v najtežjem položaju. Spremembe za kratko obdobje se v zadnjem času zgodijo le, če zagrozimo s protesti in zaporami državne meje, saj na ključnih mestih v politiki nimamo svojih predstavnikov, ki bi s svojo strokovnostjo in odločnostjo zagotavljali perspektivno prihodnost slovenskega kmetijstva.

Ker situacija postaja vedno bolj brezupna, bo verjetno prišlo do dodatnega zmanjšanja samooskrbe s slovensko hrano. Kot kaže bomo tudi kmetje morali slediti prilagajanju na aktualne razmere in smo zaradi svojega obstoja primorani zmanjševati stroške in posledično določenih kmetijskih opravil ne bomo več izvajali, kar bo dolgoročno bistveno vplivalo na količino in kvaliteto pridelane hrane in samooskrbe v Sloveniji. Odgovornost za nastalo situacijo in pravočasno ukrepanje nosijo ključni politični odločevalci.

Žal tudi po zadnjih volitvah predstavnikov kmetov ni ne v parlamentu ne v vladi, zato se ob 29-letnici velikega kmečkega protesta postavlja vprašanje, ali bo iskanje rešitve s protesti res edina možnost za izboljšanje položaja slovenskega kmeta in kmetijstva. Upamo, da ne in da bo vlada dr. Roberta Goloba nemudoma sprejela ukrepe, ki bodo povečali oskrbo slovenskih potrošnikov s slovensko hrano in zagotovili dostojno življenje slovenskim kmetom.

Marko Cigler, predsednik SKZ pri SLS

Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju 1997-2000

Danes se poslavljamo od pisatelja, akademika Borisa Pahorja, velike osebnosti 20. stoletja in našega časa.

Najino srečevanje se je začelo ob prizadevanjih Zavoda 25. junij za pravično mejo med Slovenijo in Hrvaško, kjer nas je g. Boris Pahor močno podprl. Od takrat sva skupaj dolga leta prijateljevala in si na različne načine medsebojno pomagala in se podpirala. Spoznal sem ga kot neprekosljivega pričevalca o zavrženosti vseh totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma, katerih uničevalno moč je tudi osebno izkusil. Do konca svojega dolgega in pisateljsko ter vsestransko bogatega življenja je ostal zvest svojemu temeljnemu poslanstvu, prenašati naprej, še posebno mladim rodovom Slovencev, Italijanov in drugih narodov svoje izkušnje in zavest o nesprejemljivosti totalitarizmov in o nujnosti stalne čuječnosti, da se ne ponovijo.

Kot odgovor na osebno prestano gorje in gorje milijonov drugih žrtev pa ni sprejemal sovraštva in želje po maščevanju, pač pa ljubezen. Zato je bil in ostaja glas vesti Evrope 20. stoletja in našega časa, ki se vse bolj izgublja v relativizmu, kjer je vedno manj jasno in sprejeto, kaj je prav in kaj narobe. Boris Pahor je to, kaj je prav in kaj narobe, imel pri sebi jasno postavljeno in je to tudi javno izražal, ne glede na to, da so ga zaradi stališč do nekega vprašanja imeli za levičarja, zaradi stališč do drugega vprašanja pa za desničarja. Vrednostno in politično je sebe opredeljeval za krščanskega socialca, zato je bil kritičen in občutljiv tudi na odklone kapitalizma. 

Boris Pahor je bil navidezno dolga leta na obrobju, dejansko pa v središču slovenstva, slovenske besede in slovenske usode. Zato je bil in ostaja tudi svetilnik in sidro slovenstva.  

Življenje in usoda Borisa Pahorja sta resnično dokaz, da ko veš, kdo in kaj si, si rodoviten navznoter do lastnega narodnega občestva in ustvarjalen navzven, do sosednjih in drugih narodov.

Hvala, gospod Boris Pahor, za skupaj preživeti čas, ki me je izjemno obogatil in trajno zaznamoval. Hvala za vašo zapuščino, iz katere bomo lahko neomejeno črpali, če jo bomo sprejeli in jo razumeli. In hvala vam za vaše življenjsko pričevanje, da je ljubezen močnejše od sovraštva in smrti.

Naj se v Bogu, v katerega ste veroval, spočije vaša duša.

Sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste spoštovali pokojnega Borisa Pahorja, izražam iskreno sožalje.

Marjan Podobnik

V Trstu, 7. 6. 2022

Ljubljana, 30. 5. 2022 – V 109. letu je umrl akademik Boris Pahor, velik Slovenec prejšnjega in tega stoletja, nosilec številnih domačih in tujih priznanj, avtor v številne jezike prevedenega romana Nekropola in številnih drugih proznih del. Dolga leta, posebno v času njegove častitljive starosti, sva prijateljevala na poseben način. Včasih se nam zdi, da ljudje, ki jih iz različnih razlogov gledamo in spremljamo s posebnim spoštovanjem, nimajo vsakodnevnih potreb in problemov navadnih smrtnikov. Pa ni tako. In prav reševanje nekaterih vsakodnevnih problemov naju je tako zbližalo, da sem dodobra  spoznal človeka, ki zasluženo uživa veliko priznanje za svoj pisateljski opus pa tudi zaradi svojih življenjskih izkušenj in težkih preizkušenj. Ko sem ga obiskoval na njegovem domu v Kontovelu nad Trstom, je še dolgo po praznovanju svoje 100-letnice vsak dan po zajtrku sedel za svoj pisalni stroj in pisal. Skoraj do konca življenja, ko so mu že zelo pošle fizične moči, je ohranjal veliko jasnost misli in spominjanja dogodkov iz svojega življenja. Doživel in preživel je vse tri totalitarizme 20. stoletja, fašizem, nacizem in komunizem. Zato je bil še toliko bolj občutljiv na ponovno oživljanje teh propadlih idej in sistemov, ki so pustili za seboj nepojmljivo trpljenje. Večkrat mi je rekel, da mu je hudo, ker ga v Sloveniji, še posebno mladi, manj poslušajo, še manj pa upoštevajo kot na primer v Italiji, ko mladim Italijanom govori o nevarnosti oživljanja fašizma. Rekel sem mu, da se ne strinjam povsem, saj na primer vem, da ga moji otroci zelo spoštujejo. »Seveda, ker ste jim vi to rekli«, je vztrajal in rekel, da če bi bilo drugače, bi ga vabili po Sloveniji, da bi govoril ljudem, še posebno mladim, tako kot so ga vabili na številna predavanja po Italiji.  

O grozljivih izkušnjah v nacističnem koncentracijskem taborišču je med drugim zapisal: »Tisto ozračje groze pa se je nekje vsesalo v celice mojih možganov in kar precej let je trajalo, da sem se rešil smrtne teme, ki se mi je zajedla v zavest.« O tem, kako je po preživetju grozot fašizma in nacizma sprejemal novo povojno oblast v Sloveniji je nekoč zapisal: »Da pa bi bila Slovenija spet v rokah neke diktature, tokrat ne tuje, ampak slovenske, to mi ni šlo v račun na noben način; da bi primorski človek, ki je dal skozi fašizem, ki je dal skozi nacizem, moral dati skozi še domačo diktaturo.«  

Čeprav so ga in ga nekateri še vedno skušajo ozko ideološko ukalupiti po svoji levi ali desni meri, je jasno, da ob poznavanju njegovega življenja in dela to ni mogoče. Za stvari v katere je verjel, je zastavil sebe v celoti, ne glede na to, ali so ga imeli za posamezna stališča za izpričanega desničarja ali levičarja. Ker je na primer do konca z velikim spoštovanjem govoril o Edvardu Kocbeku in ker je bil zelo kritičen do nekaterih stališč Vatikana, so ga nekateri označevali za levičarja. Ker je poudarjal izjemen pomen narodne zavesti in ker je dal pobudo, da se slovenski himni k 7. kitici Prešernove Zdravljice (»da ne bomo Slovenci edini, ki v himni ne govorimo o svojem narodu«) doda 2. kitica, ki govori o Slovencih in o Bogu, so ga nekateri umestili med desničarje. O narodni zavesti je med drugim dejal: »Narodna zavest pomeni gojiti ljubezen do svoje domovine, kulture, jezika, ne pa opevanja in poveličevanja. K zdravju nekega človeka pa sodi, da se ne loči od te zavesti. Čeprav je narod majhen, kakor smo mi. Res pa je, da to zahteva določeno mero samozavesti in ponosa. Še posebej ponosa.« In še: »Od države, katere predsednik me je odlikoval zaradi moje skrbi za narodno zavest in ljubezen do našega jezika pričakujem vsaj to, da bi v program slovenskih šol uvrstila tudi pouk o patriotizmu oziroma o narodni zavesti.«

V času pred referendumom o sporazumu o arbitraži glede meje med Slovenijo in Italijo je bil prepričan, da to ni prava pot in da bomo Slovenci verjetno izgubili dele našega ozemlja in predvsem dostop na odprto morje. Po neki novinarski konferenci mi je rekel: »Pripravljen sem se tudi prikleniti na vrata slovenskega parlamenta, če bi kaj pomagalo. A vem, da ne bi pomagalo.«

Ko se bomo v začetku prihodnjega tedna zadnjič poslovili od Borisa Pahorja in bodo številne njegove misli postale del trajne narodove in civilizacijske zgodovine, bomo morda lažje sprejeli in ponotranjili njegove misli o ljubezni in opozorila o zavrženosti vseh totalitarizmov, da nam tega tragičnega dela 20. stoletja ne bo potrebno nikoli več ponavljati.

V svojem imenu in v imenu SLS izražam družini in prijateljem Borisa Pahorja iskreno sožalje.

Marjan Podobnik

*

Številne misli Borisa Pahorja si lahko ogledate tudi na dokumentarnem filmu: »Marjan Podobnik: Moja srečanja z Borisom Pahorjem.«

Povezava do filma: https://www.youtube.com/watch?v=8zomhkB9PJ8&ab_channel=S-TVSkledar

Iščete primerno sejno sobo in sočasno brezplačno parkiranje (v popoldanskem času) za udeležence?

Ponujamo vam možnost najema sejne sobe v 1. nadstropju stavbe na Gospodinjski ulici 8 v Ljubljani. Sejna soba je sodobno opremljen svetel prostor in sprejme do 30 udeležencev. Za uporabo je na voljo tehnična oprema (projekcijsko platno, LCD projektor in prenosni računalnik). Zelo primerna je za sestanke, poslovna srečanja, tečaje manjših skupin, ….

Najem sejne sobe je možen od ponedeljka do petka od 8. ure dalje. V popoldanskem času, po 16. uri je možnost brezplačnega parkiranja pred poslovno stavbo za udeležence, ostalo po dogovoru. Prav tako je po dogovoru souporaba kuhinje.

Lokacija sejne sobe: nahaja se v drugem delu poslovne stavbe KGZS, v bližini Kina Šiška. Dostop je možen iz Celovške ceste (iz smeri Šiška – center mesta) ali iz Derčeve ulice (iz smeri center mesta- Šiška)

Cena najema:  v ceni je vključena uporaba tehnične opreme (električni priključki)

•             1 ura najema – 20 eur

•             3 ure najema – 50 eur

•             5 ur najema – 75 eur

•             8 urni najem – 100 eur

Vse cene so brez DDV.

Za vse dodatne informacije nas prosim pokličite na +386 1 241 88 00 ali nam pišite na elektronski naslov sls@sls.si.

Odpoved rezervacije:  rezervacijo sejne sobe je možno odpovedati do 3 delovni dni pred datumom rezervacije brezplačno. V nasprotnem primeru zaračunavamo 50% dogovorjene cene najema.

SLS si je skozi vso zgodovino prizadevala za iskanje tistega, kar Slovenci dojemamo kot skupni interes.

Ljubljana, 11. 5. 2022 – Predsednik SLS Marjan Podobnik in predsednica Glavnega odbora SLS Darija Jamnik sta pred jutrišnjo 34-letnico ustanovitve SKZ – današnje SLS – spregovorila o zgodovini SLS, o volitvah in načrtih SLS v prihodnje.

Marjan Podobnik je uvodoma poudaril, da si je SLS skozi 34-letno in tudi vso 130-letno zgodovino bolj ali manj uspešno prizadevala za iskanje tistega, kar Slovenci v najširši večini dojemamo kot skupni interes.

Vodilo delovanja stranke so bila in ostajajo krščanska etika ter vrednote slovenskega naroda, prepletene z zapuščino evropske civilizacije.

12. maja 1988 so se kmetje in drugi udeleženci množičnega zborovanja v Unionski dvorani v Ljubljani nedvoumno opredelili za dobrobit slovenskega kmetstva, pa tudi za parlamentarno demokracijo in pot do samostojne Slovenije.

V skladu s poslanstvom prizadevanja za skupni interes je SLS pred več kot dvema letoma, v ozračju vse globljega razkola in vse ostrejše govorice drug mimo drugega, oblikovala pobudo za gibanje Povežimo Slovenijo s ciljem vzpostavitve novega zaupanja med različno mislečimi. Na letošnjih volitvah številni prepoznavni posamezniki in kakovostna skupna lista gibanja Povežimo Slovenijo žal ni prepričala dovolj volivcev, čeprav je bil na srečanjih po vsej Sloveniji vtis, da ljudje iščejo več sodelovanja in povezovanja.

Podobnik je tudi povedal, da bo skladno s stališči Glavnega odbora SLS stranka na lokalnih volitvah nastopila samostojno, odprta pa je za medsebojno podporo pri volitvah županov in tudi za dogovor na predsedniških volitvah in na volitvah državnih svetnikov. O nadaljnjem sodelovanju bodo predstavniki strank in gibanja Povežimo Slovenijo nadaljevali pogovore v naslednjih tednih. 

Kongres SLS, na katerem Marjan Podobnik, ker mu ni uspelo pripeljati SLS nazaj v parlament ne bo več kandidiral za predsednika SLS, bo morda že pred dopusti, najkasneje pa do jesenskih volitev.

Predsednica GO SLS Darija Jamnik je izpostavila veliko prizadevanje kandidatk in kandidatov, lokalnih volilnih štabov in vodstev na državni ravni v času volilne kampanje, zato je razočaranje, ker lista Povežimo Slovenijo ni prestopila parlamentarnega praga, razumljivo. Povedala je, da se občinski odbori SLS po Sloveniji že aktivno pripravljajo na lokalne volitve, pa tudi na pomladitev in programsko ter kadrovsko osvežitev SLS na lokalni in državni ravni.

Darija Jamnik je nato predstavila in povabila na dogajanje ob jutrišnji obletnici SLS.

V organizaciji občine Škofja Loka in Prosvetnega društva Sotočje pod pokroviteljstvom predsednika države bosta jutri, v četrtek, 12. maja 2022 ob 17.00 uri na Omanovi domačiji v Zmincu predsednik države g. Borut Pahor in župan Škofje Loke g. Tine Radinja odkrila spominsko ploščo Ivanu Omanu. Pred tem pa bo ob 15.30 uri v škofjeloški župnijski cerkvi Svetega Jakoba zahvalna sveta maša za Ivana Omana in za vse pokojne člane in podpornike SLS.

Spoštovani,
 

v četrtek, 12. maja 2022 bo minilo 34 let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze, današnje SLS. Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena 12. maja 1988 kot prva demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. Na dan obletnice bo predsednik države g. Borut Pahor skupaj z županom Škofje Loke g. Tinetom Radinjo v Zmincu, na domačiji Omanovih, ob 17.00 uri odkril spominsko ploščo Ivanu Omanu. Pred tem bo ob 15.30 uri v župnijski cerkvi Svetega Jakoba v Škofji Loki, (Cankarjev trg 14, Škofja Loka) zahvalna sveta maša za Ivana Omana in vse pokojne člane in podpornike SLS.

Lepo vabljeni.  

Ljubljana, 4. maj 2022 – Sinoči se je prvič po volitvah sestal Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke in opravil prvo analizo volitev. Ob razočaranju, da kljub odlični ekipi kandidatk in kandidatov lista Povežimo Slovenijo ni prestopila parlamentarnega praga je IO SLS ocenil, da je bila odločitev SLS za gibanje Povežimo Slovenijo prava in pravočasno predstavljena slovenskim volivcem. Čeprav na teh volitvah temeljna ideja gibanja Povežimo Slovenijo ni bila podprta v pričakovani meri, da bi lahko predstavniki SLS in drugih strank gibanja to vsebino zastopali v parlamentu, bo SLS še naprej delovala povezovalno, saj verjamemo, da je taka drža potrebna in bo v prihodnosti tudi nagrajena. Smo tudi zavezani 40.000 volivcem, ki so skupno listo gibanja Povežimo Slovenijo podprli na volitvah.

SLS bo na seji Glavnega odbora in klavzuri nadaljevala z analizo volitev in skušala poiskati optimalne vsebinske, organizacijske in kadrovske rešitve za SLS, ki jih bodo obravnavali in se o njih odločali delegati na prihajajočem Kongresu SLS.

Člani IO SLS so izrazili priznanje kandidatkam in kandidatom SLS in drugih strank, njihovim volilnim štabom ter vodstvu SLS za prizadevno delo v času volilne kampanje, kar pa žal ni zadostovalo za uspeh na volitvah.