2024-04-24-SLS-podpisi-NEK2-27

Na dan evropskih volitev bomo odločali predvsem o slabem delu vlade Roberta Goloba

Na dan volitev v Evropski parlament, 9. junija 2024 bomo državljani verjetno odšli tudi na tri posvetovalne referendume. Če bi vlada Roberta Goloba in vladna koalicija res skrbeli za blaginjo državljanov, bi med referendumska vprašanja uvrstili tudi vprašanje o izgradnji drugega bloka JEK. Od vprašanja, kako si zagotoviti poceni in dostopno električno energijo sta namreč odvisna razvoj Slovenije in blaginja nas vseh.

Posvetovalni referendum omogoča, da Državni zbor preveri voljo ljudi, zato referendumom ne nasprotujemo. Čudi pa nas, da med njimi ni vprašanja, kako bomo v Sloveniji v prihodnje zagotavljali cenovno dostopno in stabilno oskrbo z električno energijo.

V SLS menimo, da jedrska energija omogoča stabilno oskrbo z energijo, ki je cenovno dostopna vsem. Zato je nujno, da Državni zbor o tem vprašanju čimprej razpiše posvetovalni referendum.

Ob robu izredne seje Državnega zbora, na kateri bodo poslanci predvidoma potrdili odloke, da se posvetovalni referendumi o preferenčnem glasu, evtanaziji in konoplji izvedejo na dan volitev v Evropski parlament, 9. junija letos sta zato predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažic in nosilec liste SLS za volitve v EP dr. Peter Gregorčič predsednici DZ mag. Urški Klakočar Zupančič predala podpise podpornikov, da se sočasno z volitvami v Evropski parlament izvede tudi posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2).

Edini smiseln argument koalicije, da se »njihove« tri referendume izvede skupaj z volitvami v Evropski parlament, so nižji stroški izvedbe. S tega stališča pa je smiselno, da se vse referendume izvede skupaj. Saj bodo sicer stroški višji in ne nižji.

V Slovenski ljudski stranki pozivamo poslance DZ, naj s sprejemom odloka, da se poleg omenjenih treh referendumov sočasno z evropskimi volitvami izvede tudi referendum o JEK2, dokažejo, da na referendumih o evtanaziji, konoplji in preferenčnem glasu ne bomo glasovali le o slabem delu Vlade RS in vladne koalicije, pač pa o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane, saj sta od odgovora na vprašanje, kako zagotoviti stabilno oskrbo z energijo odvisna kvaliteta našega življenja in nadaljnji razvoj gospodarstva.

Referendum o JEK2 uživa najširši politični konsenz in zato ne polarizira. Če to vprašanje ne bo vključeno v sveženj referendumov, ki se jih je koalicija odločila razpisati sočasno z volitvami v Evropski parlament, bo to jasen politični signal, da vladajoče koalicije vsebina referendumov sploh ne zanima. To bo potrdilo domneve, da koalicija težke čustvene teme izrablja izključno za to, da bi zameglila svoje porazno delo in si s tako manipulacijo izboljšala rezultat na prihajajočih evropskih volitvah.

Read More
WhatsApp Image 2024-04-08 at 16.08.18

Kaj se je zgodilo z nami, da si ne pomagamo živeti, ampak umreti?

Dr. Sara Ahlin Doljak, kandidatka SLS za EU volitve, je nagovorila poslance Državnega zbora RS parlamentarnega odbora za zdravje pri obravnavi točke o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Kaj se je zgodilo z nami, da si ne pomagamo živeti, ampak umreti?

Glede Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja želim povedati, da sam naslov predlaganega zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne odraža njegove vsebine in je zavajajoč. Nikakor ne gre samo za uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj predlog določa tudi evtanazijo. Pravno sporni so v predlogu zakona sam postopek izvedbe, organi, ki bi izvajali postopke, nadzor Varuha za človekove pravice, izključitev kazenske odgovornosti izvajalcev. Vse te določbe ne vzdržijo ne pravno poglobljene razprave, prav tako nasprotujejo etiki in morali. Pobudniki zakona se ob pripravi zakona niso pogovorili z udeleženci, ki bi sodelovali pri pomoči samousmrtitve.

Evtanazija in pomoč pri samomoru sta kaznivi. Z uzakonitvijo obeh gre za način za dosego njune ne kaznivosti. Švica je to dosegla z interpretacijo kazenskega zakonika, določene države pa to dosežejo s sprejetjem Zakonov. Slovenski predlog želi doseči nekaznivost uboja. Avstrijsko Ustavno sodišče je leta 2021 kaznivost pomoči pri samomoru črtalo in je od januarja 2022 na podlagi sprejetega Zakona o samomorilni odredbi dovoljena pomoč pri samomoru. Avstrijski zakon je nedvomno boljši kot sedanji predlog pri nas. Aktivno sodelovanje pri samem samomorilnem dejanju v Avstriji ostaja kaznivo dejanje.

Pomanjkljivosti v predlaganem zakonu pri nas so prevelik nabor pogojev za odločitev za samousmrtitev, v njem je preveč subjektivnega načina ocenjevanja neznosnosti trpljenja, ki  jih drugi zakoni v Evropski uniji in širše nimajo. Gre za standard, ki povzdiguje subjektivno izkušnjo trpljenja nad objektivno oceno medicinske stroke v izvajanje samomora. Kot družba se moramo zavedati fenomena dejanj obupa zaradi naraščanja števila prošenj in izvršitev evtanazije predvsem v Belgiji in na Nizozemskem, ki pomoč pri umiranju in evtanazijo sprejemata kot enega izmed normalnih načinov smrti. V obeh državah potekajo javne razprave o zaostritvi pogojev za izvedbo evtanazije, ker je to tema, ki polarizira družbo. V življenju se pojavljajo vedno novi kontroverzni primeri, ki jih Zakon ne more predvideti.

Javna razprava o prostovoljnem končanju življenja pri nekaterih ljudeh vzbudi občutek, da njihova izbira za naravni potek bolezni ni cenjena ali spoštovana. Družba mora spodbujati kulturo, v kateri se posamezniki počutijo vredni, razumljeni in podprti v svojih odločitvah.

Naj zaključim z vprašanjem, ki sem ga postavila že lani na posvetu z naslovom Etični in medicinski vidiki evtanazije: »Kaj se je zgodilo z nami, da si ne pomagamo živeti, ampak umreti?«

Izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak je izredna profesorica prava pri Evropski pravni fakulteti in se poklicno ukvarja z vprašanjem evtanazije, je tudi kandidatka SLS za volitve v Evropski parlament.

Read More
WhatsApp Image 2024-03-07 at 11.34.16

V Slovenski ljudski stranki nasprotujemo predlogu zakona o evtanaziji

Na podlagi mnenja Komisije RS za medicinsko etiko ter strokovnih mnenj vseh zdravniških organizacij, v Slovenski ljudski stranki nasprotujemo predlogu zakona o evtanaziji.

Ker se sedanja oblast ob stavki zdravnikov rada obrača k Hipokratu in etiki, je morda prav, da zapišemo kaj je med drugim zapisano v Hipokratovi prisegi: “Nikomur, tudi če bi me prosil, ne bom zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel.” S temi besedami zaprisežejo vedno vsi medicinci, ko končajo študij.

Več kot očitno je, da predlagatelje zakona o evtanaziji in njihovih privržencev, ostro nasprotovanje stroke ne moti. V diskusijah se pojavljajo se tudi argumenti, ki so z vidika spoštovanja človekovega dostojanstva nezališani. Pred časom je nekdanji profesor na Filozofski fakulteti zapisal, citiramo: “Evtanazija je bistveno cenejša od stroškov večine bolnikov v bolnišnicah, ob koncu življena.”

Prim. Janez Remškar, dr. med, predsednik Zveze upokojencev pri SLS, opozarja: “Končanje življenja z asistiranim samomorom ni in ne more biti del klinične medicine in je v popolnem nasprotju z zdravniško etiko. Prav tako je popolnoma nedopustno , da se želi v evtanazijo, umor s tujo pomočjo, vplesti zdravnike in jih na nek način »kaznovati« s prisotnostjo pri umoru.”

Evtanazija je danes, ob vseh možnostih medicine, nesprejemljiva.  Še bolj je nesprejemljiva pri nas, ko nimamo niti dovolj osebnih zdravnikov, ki bi se lahko posvetili umirajočemu. Prav tako nimamo razvite paliativne oskrbe. Bodimo jasni! Sodobna medicina, zdravnik, ima možnosti  preprečevati vse oblike trpljenja, le če si vzame čas.

Odločevalce ponovno pozivamo, da pri odločanju o evtanaziji sledijo strokovnim argumentom ter ne dopustijo politiziranja človekovega dostojanstva.  

Read More