Dr. Sara Ahlin Doljak, kandidatka SLS za EU volitve, je nagovorila poslance Državnega zbora RS parlamentarnega odbora za zdravje pri obravnavi točke o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Kaj se je zgodilo z nami, da si ne pomagamo živeti, ampak umreti?
Glede Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja želim povedati, da sam naslov predlaganega zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne odraža njegove vsebine in je zavajajoč. Nikakor ne gre samo za uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj predlog določa tudi evtanazijo. Pravno sporni so v predlogu zakona sam postopek izvedbe, organi, ki bi izvajali postopke, nadzor Varuha za človekove pravice, izključitev kazenske odgovornosti izvajalcev. Vse te določbe ne vzdržijo ne pravno poglobljene razprave, prav tako nasprotujejo etiki in morali. Pobudniki zakona se ob pripravi zakona niso pogovorili z udeleženci, ki bi sodelovali pri pomoči samousmrtitve.
Evtanazija in pomoč pri samomoru sta kaznivi. Z uzakonitvijo obeh gre za način za dosego njune ne kaznivosti. Švica je to dosegla z interpretacijo kazenskega zakonika, določene države pa to dosežejo s sprejetjem Zakonov. Slovenski predlog želi doseči nekaznivost uboja. Avstrijsko Ustavno sodišče je leta 2021 kaznivost pomoči pri samomoru črtalo in je od januarja 2022 na podlagi sprejetega Zakona o samomorilni odredbi dovoljena pomoč pri samomoru. Avstrijski zakon je nedvomno boljši kot sedanji predlog pri nas. Aktivno sodelovanje pri samem samomorilnem dejanju v Avstriji ostaja kaznivo dejanje.
Pomanjkljivosti v predlaganem zakonu pri nas so prevelik nabor pogojev za odločitev za samousmrtitev, v njem je preveč subjektivnega načina ocenjevanja neznosnosti trpljenja, ki jih drugi zakoni v Evropski uniji in širše nimajo. Gre za standard, ki povzdiguje subjektivno izkušnjo trpljenja nad objektivno oceno medicinske stroke v izvajanje samomora. Kot družba se moramo zavedati fenomena dejanj obupa zaradi naraščanja števila prošenj in izvršitev evtanazije predvsem v Belgiji in na Nizozemskem, ki pomoč pri umiranju in evtanazijo sprejemata kot enega izmed normalnih načinov smrti. V obeh državah potekajo javne razprave o zaostritvi pogojev za izvedbo evtanazije, ker je to tema, ki polarizira družbo. V življenju se pojavljajo vedno novi kontroverzni primeri, ki jih Zakon ne more predvideti.
Javna razprava o prostovoljnem končanju življenja pri nekaterih ljudeh vzbudi občutek, da njihova izbira za naravni potek bolezni ni cenjena ali spoštovana. Družba mora spodbujati kulturo, v kateri se posamezniki počutijo vredni, razumljeni in podprti v svojih odločitvah.
Naj zaključim z vprašanjem, ki sem ga postavila že lani na posvetu z naslovom Etični in medicinski vidiki evtanazije: »Kaj se je zgodilo z nami, da si ne pomagamo živeti, ampak umreti?«
Izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak je izredna profesorica prava pri Evropski pravni fakulteti in se poklicno ukvarja z vprašanjem evtanazije, je tudi kandidatka SLS za volitve v Evropski parlament.
Preberi še
