V petek, 12. 2. 2021, je  Borut Korun, predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS, vložil pobudo za imenovanje ene izmed novih ulic v Velenju po Jožefu Krajncu, pomembnem pravniku in politiku 19. stoletja.

Jožef Krajnc se je rodil pred točno 200 leti, 17. 2. 1821, v Škalah pri Velenju. Po končani gimnaziji v Celju je leta 1845 zaključil študij prava v Gradcu. Ob službovanju v upravi je leta 1847 opravil izpit za kazenskega sodnika in deloval kot sodnik v Gradcu. Leta 1849 je doktoriral in do leta 1853 v Gradcu predaval pravo v slovenskem jeziku. Dokončal je prevod Občega državljanskega zakonika v slovenščino. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza in komentarja takratnega avstrijskega civilnega prava.

Deloval je tudi kot politik in bil leta 1848 v slovenjegraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za enakopravnost slovenščine z nemščino in za združitev slovenskega dela Štajerske s Kranjsko, kar bi pomenilo korak v smeri Zedinjene Slovenije, ter za  odpravo kmečkega podložništva.

Jožef Krajnc je zaradi svojega, slovenstvu naklonjenega političnega delovanja, žrtvoval kariero, ki bi je, če bi deloval konformistično, gotovo bil deležen, tako pa se je zameril oblastem, kar ga je stalo obljubljene profesure v Gradcu. Odšel je v Romunijo, pozneje v Innsbruck in nazadnje v Prago, kjer je leta 1875 umrl in kjer je tudi pokopan.

Jožef Krajnc je nekoč že dobil spominsko obeležje, ploščo na cerkvenem zidu v Škalah  (Cerkev sv. Jurija ), ki je, zaradi rudarjenja, skupaj s cerkvijo potonila v nastajajočem škalskem jezeru. Dvestoletnica rojstva je ponovno primerna priložnost za ohranitev spomina na tega velikega Velenjčana in Slovenca.

Ljubljana, 11. februar 2021 – Slovenci smo preživeli srednjeveške kuge, napade turških konjenikov, prestali smo dve svetovni vojni z vsemi uničujočimi posledicami. V vseh teh hudih časih, smo bili živ nacionalni organizem, ki se je trdovratno in uspešno upiral vsem sovražnim silam. Sedaj, ko ni več vojn in ko se znamo uspešno postaviti po robu tudi sodobnim »kugam«, je slovenstvo zopet ogroženo.

K nam, posebno intenzivno v nekatere dele Slovenije, se leto za letom priseljujejo ljudje drugačne civilizacijske pripadnosti, ki se nočejo naučiti niti slovenskega jezika in tako kažejo nespoštljiv odnos do svoje nove domovine, zaradi česar je v nekaterih mestih zahtevano npr. znanje albanščine kot pogoj za zaposlitev učiteljev ali zdravstvenega osebja.

Po drugi strani so predstavniki prevladujoče destruktivne ideologije Slovenkam desetletja dopovedovali, da ne smejo biti »stroji za rojevanje«, da je imeti dva ali več otrok znak zaostalosti.

Ženska naj ne bo mati, naj dela kariero, pa čeprav bo narod, ki mu pripada, zato izginil. Rezultat tega je, da ima povprečna mlada slovenska družina samo po enega otroka. Če k temu prištejmo še intenzivno izseljevanje Slovencev, je stanje še toliko bolj zaskrbljujoče. Učinki vseh teh dejstev so jasni – odstotek Slovencev v slovenski državi nenehno pada in samo vprašanje časa je, kdaj bomo v lastni državi postali manjšina.

Ker je slovenska država nastala zaradi volje slovenskega naroda in ker smo Slovenci tudi med osamosvajanjem  tvegali svoja življenja, da bi dosegli ta cilj,  imamo  pravico vedeti, kaj se z našim narodnim telesom dogaja. To pomeni, da imamo pravico poznati statistične podatke o gibanjih, o rasti in upadanju prebivalstva.

V Slovenski narodni zvezi pri SLS zato pričakujemo od pristojnih, da bodo pri izpeljavi popisa prebivalstva svojih državljanov ponovno uvedli postavko nacionalnost in veroizpoved. Od slovenske države pričakujemo, da bo še izboljšala družinsko politiko in z bolj premišljenimi pristopi zagotavljala potrebno delovno silo gospodarstvu. Posebno izpostavljamo pomen vzpostavitve čim bolj enakih pogojev za življenje in delo v vseh slovenskih regijah, saj je to eden od predpogojev za zaustavitev izseljevanja mladih in drugih, ki si v tujini iščejo boljše življenjske pogoje.

Borut Korun, predsednik Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki

Ljubljana, 3. februar 2021  – V Slovenski ljudski stranki izražamo veliko zaskrbljenost nad stanjem duha v državi in slovenski družbi, ki se kaže v naraščajoči nestrpnosti, sovražnosti in izključevalnosti. Zadnja mazaška akcija s kljukastimi križi je izraz krepitve vandalizma proti katoliškim organizacijam. Odgovornost za spodbujanje verske in ideološke netolerance je v tem primeru očitna; neposredno jo je spodbudila vsebina interpelacije proti ministru Janezu Ciglerju Kralju, ki so jo vložile opozicijske stranke v Državnem zboru RS.

V Slovenski ljudski stranki se zavzemamo in tudi dejansko izpričujemo drugačno politično prakso. Ta gradi na vključevanju, spoštovanju različnosti in sodelovanju.

Slovenija in slovenska družba se mora bolj povezati. Izpraznjen prostor med ljudmi, državo in njenimi institucijami je potrebno napolniti. Z vrednotami in vsebinami, ki bodo ljudi spodbujale, da bodo strpni, solidarni in sodelovalni.

Vir slike: radio.ognjisce.si

Danes je bil v Državnem zboru RS zavrnjen zakon, ki bi lahko predstavljal sistemsko korupcijo. Pobudnik za veto v Državnem svetu RS je bil Branko Tomažič (SLS). Čestitamo Branku Tomažiču in celotnemu Državnemu svetu RS za uspešno posredovanje. V nadaljevanju je povezava na daljšo informacijo iz DS RS: http://bitly.ws/bvAu

Na povezavi si lahko ogledate predstavitveni film gibanja Povežimo Slovenijo:

Ljubljana, 27. januar 2021 – Na današnji dan, ko mineva 76 let od osvoboditve taborišča Auschwitz, se spominjamo vseh žrtev holokavsta. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da mora dan spomina na vse žrtve holokavsta ostati trajen in močan opomin, da se take grozote ne bi nikoli več ponovile.

Živimo v težkih, za mnoge ljudi krutih časih, povsem nepredvidljiva pa je tudi prihodnost. V takih razmerah bi bilo še posebno pomembno, da bi imeli v slovenski politiki pa tudi družbi nasploh več sodelovanja in skupnega iskanja najboljših rešitev. Zato v SLS z veseljem podpiramo oblikovanje gibanja Povežimo Slovenijo, ki nastaja prav s takimi nameni in cilji.

Vir slike: dw.com