Ljubljana, 27. april 2021 – V SLS si želimo, da bi nas državni praznik Dan upora proti okupatorju povezoval kot dan spoštljivega spomina na vse, ki so se kadarkoli v slovenski zgodovini borili proti kateremukoli okupatorju in kateremukoli totalitarizmu, ki je od zunaj ali od znotraj skušal uničiti naš narod.

Aktiven družbeni aktivist je postal, ko se je uspešno zoperstavil okoljskemu uničenju ljubljanskega Barja v času komunizma. Vsled okoljskemu aktivizmu je v času demokratičnega vrenja slovenske pomladi soustanavljal stranko Zeleni Slovenije in se nato skupaj s somišljeniki pridružil Slovenski ljudski stranki (SLS). Po prvih demokratičnih volitvah je županoval v občini Ljubljana Vič – Rudnik in bil kasneje podžupan združenih občin mesta Ljubljane. Z zavzemanjem za skupno dobro slovenskega naroda je nadaljeval tudi po upokojitvi kot aktiven član upokojenskih združenj in od leta 2001 tudi predsednik Zveze upokojencev pri SLS. Danes pri svojih izpolnjenih 90 letih ostaja zvest in aktiven član Slovenske ljudske stranke. Za zvestobo in opravljeno delo se mu iskreno zahvaljujemo in mu želimo še na mnoga, zdrava leta.

• 

Danes je dan slovenske zastave, ki je spomin na 7. april 1848, ko je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko trobojnico na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Dejanje je bilo odgovor na izobešanje nemške zastave na stolpu Ljubljanskega gradu, kar so storili nemški pripadniki Narodne garde.

Na današnji dan prvič na slovenskih tleh izobešena slovenska belo-modro-rdeča zastava je med Slovenci spodbudila zavest o skupnem jeziku, izročilu in kulturi, zavest o skupni domovini, zato so jo spontano v velikem številu izobešali na vsem narodnem območju. Tudi mi jo z veseljem obesimo kadarkoli in še posebej ob praznikih, da se bomo bolj ovedli, da nas tisto, kar nas združuje v narodno skupnost in je osnova za samostojno državo, povezuje mnogo bolj od vseh še tako nasprotnih mnenj in prepričanj.

Ali veste kdaj in kako izobesimo državno zastavo? Zastavo RS izobesimo vodoravno ali navpično. Pri tem pazimo, da je grb vedno na levi strani. Kdaj izobesimo državno zastavo?

8. februar, slovenski kulturni praznik

27. april, dan upora proti okupatorju

1. in 2. maj, praznik dela

25. junij, dan državnosti

17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

15. september, dan vrnitve Primorske Republike k matični domovini

23. november, dan Rudolfa Maistra

26. december, dan samostojnosti in enotnosti.

• 

Novi Zakon o kmetijstvu, ki je v parlamentarni obravnavi, med drugim prinaša določbo, po kateri ob cestah kmetom ne bo več dovoljena prodaja kmetijskih pridelkov. Prav tako zakon namesto zmanjševanja birokracije v kmetijstvu le-to bistveno povečuje. Namesto zaščite kmetov, pa zakon kmete na številnih področjih nepotrebno omejuje, kar bo še zmanjšalo interes mladih za kmetovanje, dodatno poslabšalo samooskrbo s hrano in negativno vplivalo na obdelanost in poseljenost slovenskega podeželja. To so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih SLS nasprotuje predlogu Zakona o kmetijstvu in pričakuje, da se ga bo v postopku sprejemanja v parlamentu bistveno izboljšalo ali pa zavrnilo.

Z bombardiranjem sil osi se je 6. aprila 1941 začela druga svetovna vojna in petdesetletno obdobje treh totalitarizmov za večino slovenskega naroda. Iz te preizkušnje je med Slovenci dozorelo zavedanje o pomenu ideala demokracije in se izoblikovala zahteva po samostojni slovenski državi. Po drugi strani so rane preteklosti, ki jih je sprožil 6. april pred 80 leti, med nami močno žive še danes in nam vedno znova zamegljujejo pogled v prihodnost. Bombardiranje kraljeve Jugoslavije s strani sil osi je močno zarezalo tudi v delovanje Slovenske ljudske stranke, saj je v njem padel njen predsednik dr. Fran Kulovec, kar je gotovo vplivalo tudi na potek dogodkov v okupirani Sloveniji. Tudi zaradi vpletenosti v tedanje dogodke, ki so delovanje stranke za petdeset let potisnile v ilegalo in celo izgnanstvo, v Slovenski ljudski stranki aktivno podpiramo vsa iskrena prizadevanja po spravi v slovenskem narodu, kot je bila tudi zadnja Izjava SAZU o slovenski spravi.

Ljubljana, 31. marec 2021: Slovenska ljudska stranka je z zaskrbljenostjo sprejela informacijo o izjemno nizkem deležu, ki je v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) namenjen pridelavi hrane in povečanju slovenske samooskrbe s hrano. Od začetnih predlogov in zahtev za okoli 400 milijonov evrov sredstev, ki bi omogočila prilagoditev slovenskega kmetijstva novim razmeram in zahtevam, je bilo do pred kratkim predvidenih zgolj 76 milijonov evrov. Z najnovejšimi spremembami pa naj bi bilo številne nujne ukrepe v kmetijstvu s ciljem povečati samooskrbo in zadržati mlade na kmetijah, predvidenih le še 38 milijonov evrov. Obžalujemo ta podcenjujoč odnos do izjemno pomembnega vzpostavljanja pogojev za povečanje samooskrbe s hrano in to v času, ko zaradi morebitnih popolnih zapor meja, hrana postaja ob zdravilih strateško najpomembnejša dobrina.

V SLS pričakujemo, da bodo v nadaljnjih usklajevanjih in prerazporeditvah tako v okviru Načrta za okrevanje in odpornost kot tudi iz drugih virov dobili projekti za povečanje samooskrbe s hrano in ohranitev obdelanega in poseljenega podeželja bistveno večjo težo kot doslej, sicer se lahko zgodi, da bomo Slovenci lačni.

Predsednica Ursula von der Leyen pravi, da je Enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, ki pa v praksi še ni uresničeno. »V podjetništvu, politiki in družbi kot celoti lahko ves naš potencial uresničimo le, če bomo izkoristili vse naše talente in raznolikost. Ni dovolj, če vključimo le polovico prebivalstva, če izkoristimo le polovico zamisli ali polovico energije.«

Pojem enakost spolov v politiki razumemo kot razumevanje izzivov povezanih s spolom, kot na primer nasilje nad ženskami in razlike v plačilu med spoloma. Kaže predvsem na to, kako vrednote in norme vplivajo na našo realnost, pa tudi na stereotipe in strukture, ki ustvarjajo neenakosti. Pomanjkanje upoštevanja spola lahko privede do tega, da so storitve manj privlačne in dostopne za ženske in manjšine ali celo smrtonosne, kot na primer trk v avtomobilu, katerega varnostni testi ne upoštevajo meritev žensk, ali umiranje zaradi vbodne rane, ker policijski zaščitni jopič ne ustreza ženskemu telesu.

Uresničevanje ciljev enakosti spolov vodi v enakopravno družbo, kar je glavna naloga politike.

Odgovornost politike je ustvarjanje pogojev za enakost spolov. Zelo pomemben pogoj je oblikovanje javnega prostora. Ko vlagamo v javni prostor, se moramo zavedati, da vlagamo z denarjem davkoplačevalcev in zato si ne smemo dovoliti ustvarjati mesta in prostora za potrebe in interese le določenih skupin. To pomeni, da ker vemo, da so ženske velikokrat izpostavljene nasilju, bomo to upoštevali že pri osvetljevanju javnih površin in mest. Ker vemo, da ženske večinoma skrbijo za otroke in ostarele starše, bomo poskrbeli, da so vzgojno izobraževalne in zdravstvene institucije na dostopnih krajih, da je poskrbljeno za ugoden in zanesljiv javni prevoz itd.

Raziskave so pokazale, da je slovenska ženska med najbolj obremenjenimi v Evropi: večina žensk je polno zaposlenih, delovni čas ni enakomerno razporejen med ženskami in moškimi, ženska več ur porabi za skrb za otroke in ostarele starše, finančno si ne zmore privoščiti gospodinjskega pomočnika.

Pandemija covida-19 je še dodatno obremenila ženske: povečala se je obremenjenost tako v službi kot pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Povišala se je stopnja nasilja nad ženskami tako v družini kot izven. Kako politika reagira na odstrto realnost?

Menim, da je že skrajni čas, da v oblikovanje politike vključimo več žensk.

Ženske se v politiko ne vključujejo, ker se v njej ne prepoznajo. Politika bo postala ženska domena, ko bo vključila mehanizme, ki bodo razširili izbire, odprli dostop do virov in priložnosti, ko se bodo preoblikovale strukture in institucije, ki krepijo in ohranjajo spolno diskriminacijo in neenakost.

Ženske v Slovenski ljudski stranki

SLS je prva slovenska politična stranka, ki je leta 2003 sprejela Akcijski načrt za uresničitev enakih možnosti. Predsednik stranke Marjan Podobnik je večkrat poudaril, da se zaveda pomena Slovenske ženske zveze pri SLS. Pomembno je medse privabiti več žensk, ki bi soustvarjale politični prostor. Vendar pomembno se je iskreno vprašati, ali stranka nudi priložnosti sooblikovanja politike tudi za ženske. V katerih vsebinah SLS se ženske prepoznajo? Katerim vrednotam sledijo ženske v SLS?

Nekaj odgovorov na zgornja vprašanja smo dobili od vplivnih članic SLS:

• Polona Kambič, mag., županja Semiča
• Suzana Lara Krause, podpredsednica stranke SLS
• Darja Jamnik, mag., predsednica glavnega odbora SLS
• Maja Mateja Ažman, občinska svetnica SLS Občine Šmartno ob Paki

Na vprašanje, zakaj so se vključile v politiko SLS, so odgovorile, da so sprva vstopile, ker so bile povabljene k sodelovanju, vendar, ko so ugotovile, da lahko soustvarjajo okolje, ki bo po meri njihovih vrednot, so se tudi aktivno vključile.

Županja Polona Kambič, mag.: »Za kandidaturo za županjo sem se leta 2010 odločila iz razloga, ker sem že bila 10 let zaposlena na občini kot direktorica občinske uprave in je bil prehod veliko lažji, kot če bi se v to podala drugače. Moj takratni župan (SLS) je odšel v pokoj, zato me je nagovoril, da bi nadaljevala to, kar je sam v štirih mandatih ustvarjal in pri čemer sem mu tudi jaz daljše obdobje pomagala. Ta funkcija ni bila nikoli moj cilj, zgodila se je po sili razmer, ko sem končno privolila v kandidaturo in kasneje tudi zmagala. Sedaj sem na čelu Občine Semič že tretji mandat.«

Podpredsednica SLS Suzana Lara Krause: »V politiko sem vstopila, ker sem čutila, da samo opazovati ni dovolj. Da tudi ni dovolj o križih in težavah razpravljati ob kavi daleč od centrov odločanja. In, ker sem verjela (in to še verjamem), da imamo v Sloveniji vse pogoje, da zaživimo v pravični, pošteni, urejeni državi, v kateri bo dovolj prostora za uresničevanje ciljev posameznika. To ponovim še enkrat: dovolj prostora za uresničevanje ciljev – to seveda ne pomeni, da ti kar vse pripada, samo zato, ker si.«

Predsednica GO Darija Jamnik: »V politiko sem vstopila na pobudo takratnega predsednika OO SLS Škofja Loka in sicer najprej bolj kot pomoč pri pisanju zapisnikov, kasneje pa me je politika vedno bolj zanimala. V tistem času stranka ni bila na najboljšem glasu, ampak me to ni motilo, saj so bile vrednote, ki jih zagovarja, pomembnejši dejavnik. Po pogovoru s svojo družino in z njihovo podporo, pa sem naredila naslednji korak ter pristopila k stranki ter postala zelo aktivna članica.«

Na vprašanje, kako vidijo svojo vlogo na lokalnem/regijskem/državnem nivoju, so izpostavile sodelovanje, povezovanje in odgovornost mater. Pomembno jim je, da so lahko v družbi iskrenih ljudi.

Županja pravi, da je»po duši bolj operativec, nisem politik v klasičnem smislu razumevanja politike. Veseli me, da je politika na lokalnem nivoju še dokaj »čista«, tu delamo za ljudi iskreno in resnično, saj tu živimo in nam je res mar. Že v večjih občinah opažam, da je politika veliko bolj »umazana«, kar velja tudi za ostale nivoje. Taka politika me ne zanima.«

Predsednica GO na vseh nivojih vidi svojo vlogo v povezovanju in medsebojnem sodelovanju: »Trudim se, da bi bilo delovanje stranke povezano. Predvsem, da bi lokalni nivo imel popolno zaupanje v vodstvo, saj se potem lažje odloča za pot in smernice razvoja same stranke ter da ne bi bilo vodstvo oddaljeno od delovanja na lokalnem nivoju. Regionalni nivo pa je tisti del verige oziroma vmesni člen, ki zaradi številčnosti občinskih odborov pomaga pri koordinaciji, skratka tudi pomemben povezovalni člen. Glava pač mora vedeti, kaj delajo roke in noge, vsi skupaj pa morajo biti med seboj koordinirani. Poleg vsega pa skušam slediti poti, kjer se znamo med seboj poslušati in se tudi slišati, predvsem pa tudi spoštovati.« 

Podpredsednica SLS poudarja: »Življenjski meter je sicer kratek, a materi s podaljškom lastnega metra, ne more biti vseeno. Zato še vedno vztrajam. Čeprav se – pogosto – vztrajanje zdi jalovo. Ne glede na to, koliko govorimo o enakosti (ki je ne more biti, ker ženske in moški pač nismo enaki) in enakopravnosti (ki je imamo vsi polna usta in so je polni tudi dokumenti), smo še daleč od tam, da bodo priložnosti žensk, predvsem v politiki, enake priložnostim moških.«

In zakaj, kljub oviram, vztrajajo v politiki? 

Darja Jamnik: »Mislim, da lahko z mojim znanjem in izkušnjami še pripomorem, da bi se družba razvijala v smeri, kjer bodo vrednote, predvsem morala in etika ter tudi integriteta posameznika, pripeljale do uspešne družbe in nenazadnje do kvalitetnejšega življenja. V Sloveniji bi z medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem vseh lahko dosegli razvoj in standard nam zelo primerljive sosednje Avstrije. Po drugi strani pa tudi kot ženska lahko dodam politiki drugačen pristop in videnje posameznih zadev, saj imamo ženske drugače razvita čustva ter čutila oziroma jih znamo drugače uporabiti kot moški. To navsezadnje lahko prinese pozitivne rezultate pri politiki. Naši predniki so se zelo borili, da so se kot narod obdržali, sedaj imamo svojo državo, ki jo moramo spoštovati in ohraniti v boljši kondiciji kot je sedaj. Ni mi vseeno kakšno Slovenijo bomo zapustili našim zanamcem.«

Polona Kambič: »Ravno zaradi tega, ker s svojim delovanjem lahko izrazim sebe in svoje vrednote ter jih skozi skrb za občanke in občane prenašam drugim, ker mi nihče ne kroji in diktira, kako moram misliti, govoriti in delati, me ta funkcija še zanima.«

Maja Ažman: »Verjamem, da lahko pozitivne spremembe v družbi in politiki dosežemo le z roko v roki, brez delitev in zamer. To je razlog, zakaj delujem v lokalni politiki: zdrav razum, spoštovanje in povezanost so temelji in hkrati pot, da dobre spremembe dosežemo le s sodelovanjem.«

Suzana Lara Krause: »Tudi, ko bo družba dovolj zrela za to, da bo v prve vrste spustila več žensk, bo veliko odgovornosti na nas samih. Same moramo poskrbeti za to – na dva načina. Najprej moramo zbrati pogum in se izpostaviti. Moramo najti čas in biti aktivne. Moramo sprejeti neprijetna vprašanja z dvignjeno glavo in brez slabe vesti. In kot drugo, moramo se podpreti. In kdaj pa kdaj tudi zborno zarjoveti, ko je katera izmed nas porinjena na stranski tir.«

Iluzorno je torej pričakovati, da se bo povečanje števila žensk v politiki zgodilo samo od sebe. Pomembno je odstraniti ovire, ki jih ženska ima ob vstopu v politiko, jih kandidirati na vseh ravneh, in jih tudi obdržati, ko bodo izvoljene in predvsem upoštevati njihove kakovostne in vsebinske prispevke.

Ljubljana, 24. marec 2021: Slovenska ljudska stranka (SLS) je pravna in zgodovinska naslednica stranke, ki je bila močno vpeta v dogajanje, do katerega se opredeljuje izjava SAZU. Zato čutimo dolžnost prizadevati si in pristopiti k vsem iskrenim pobudam za narodovo spravo in celjenje ran, prizadejanih v času divjanja totalitarizmov in bratomornosti 20. stoletja.

SAZU je kot povezovalec vrhov slovenskega znanja, raziskovanja in ustvarjanja, poklicana k nagovoru tako bistvenega vprašanja, kot je za sedanjost in prihodnost slovenstva narodova sprava. V SLS ocenjujemo, da se je SAZU pravilno lotila vprašanja, kako zastaviti podlago za pomiritev skupnosti, ki jo sicer neobhodno povezujeta zgodovinsko in kulturno izročilo, geografska danost in v prvi vrsti jezik, a jo je razdelilo razburkano morje krvi in solza. V pristan občutka skupnosti in vzajemnega spoštovanja pravice do bivanja se lahko vrnemo le z medsebojnim priznanjem zgodovinsko sprejete civilizacijske podlage o spoštovanju dostojanstva človeka in dostojanstva groba sleherniku. S priznanjem, da je zločin – zločin, ne glede na storilca in ne glede na žrtev. In z iskrenim iskanjem resnice.

Kot pri vsakem tovrstnem koraku do sedaj (in malo je verjetno, da bi kdaj prišli do takega, ki tega ne bi bil deležen), so tudi v Izjavi SAZU o spravi prisotna stališča, ki so za ene ali druge težko sprejemljiva. Toda po mnenju SLS je izjava izjemno pomemben dogodek v mozaiku iskanja pogledov, ki bi nas povezovali na temelju spoštovanja razlogov za tako ali drugačno odločitev posameznikov v času druge svetovne vojne. Izjava SAZU zastavlja ključ do razrešitve travme preteklosti, razbremenitve sedanjosti in izpolnjenega potenciala slovenskega naroda v prihodnosti. S pridružitvijo Izjavi SAZU SLS sledi tudi lastni zavezi, sprejeti na kongresu 10. decembra 1994 v Ljubljani, v kateri smo izrazili spoštovanje vsem, ki so se kdaj koli v slovenski zgodovini borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu, ter prepričanje, da le z roko v roki in v medsebojnem spoštovanju lahko sinovi, vnuki in pravnuki partizanov, domobrancev, mobilizirancev ter drugih gradimo skupno lepšo prihodnost za vse. 

Zato se v SLS s sklepom Izvršilnega odbora SLS z dne 23. 3. 2021 tudi javno pridružujemo Izjavi SAZU o slovenski spravi ob 30. letnici samostojne slovenske države.

* Izjava SAZU o slovenski spravi je doptopna na spletni strani: 

8. marec je mednarodni praznik Dan žena, ko so se spominjamo prizadevanj za politično, ekonomsko in socialno enakopravnost žensk in za spoštovanje dosežkov žensk. Tudi v Slovenski ljudski stranki si prizadevamo, da bi ženske imele ustrezen in pomemben položaj v politiki, ki jo oblikujemo. Vsem, ki praznujete ta praznik, čestitam in želim, da bi ta dan preživele čimbolj tako, kot si same želite, da vam bo čimbolj v veselje. Spoštovanje in pozornost do vprašanj in tudi problemov, ki vas bremenijo, pa naj med vsemi nami ostaja vse leto.

Marjan Podobnik,

predsednik SLS

Povezava do posentka:

O gibanju »Povežimo Slovenijo«, ki je v javni prostor vstopilo konec januarja.

Konec januarja je v javni prostor vstopilo gibanje Povežimo Slovenijo, ki pod skupno streho zavezanosti slovenski ustavi povezuje več strank, skupin, krajevnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov (če omenimo nekatere stranke in liste: Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Stranka modernega centra, Nova ljudska stranka – lista Franca Kanglerja, Celjska županova lista Bojana Šrota, Lista koprskega župana Aleša Bržana). O povezovalni pobudi se pogovarjamo s predstavnikom stranke, ki v gibanje prinaša najbolj razvejano organizacijsko mrežo, članom izvršilnega odbora in mednarodnim tajnikom Slovenske ljudske stranke Janezom Podobnikom.

Za slovenski politični prostor je značilna izrazita polarizacija, ki se je v zadnjem letu epidemijskih razmer in nove vladne ekipe še stopnjevala. Kako v te konkretne razmere vstopa pobuda gibanja Povežimo Slovenijo?

Vstopa s prepričanjem, da je smer velike politične in vedno bolj tudi ideološke polarizacije za Slovenijo slaba. Slabi nas kot narod, kot družbo in državo. V naše odnose vnaša nered, negativnost, izključevalnost, nesproščenost. Slovenija nujno potrebuje spremembo, drugačne metode sobivanja. Tudi na področju javnega, družbenega, političnega. Gibanje Povežimo Slovenijo želi odriniti na globoko. Stopa v središče slovenskega javnega prostora. Ne prinaša le drugačne, nove politične izbire, ampak tudi drugačen pristop do oblikovanja povezovalnega partnerstva. Gre za resnično inovacijo.

Gibanje povezuje nazorsko dokaj različne skupine, ki nosijo konservativne, zelene, liberalne in še kakšne predznake. Kaj je torej tista ključna rdeča nit, ki vas povezuje v notranje povezano politično skupino?

Ta izziv je največji. Ključna je drža sodelovanja, ki izhaja iz spoštovanja do vsakega partnerja. Tu poudarjam, da nam ne gre zgolj za površinsko »pozo sodelovalnosti«. Prva novost je že v tem, da s tem mislimo zares. In da nazorsko različne skupine to različnost dejansko sprejmemo, se v tem spoštujemo; in kar je ključno, najdemo navdih za sodelovalno politično platformo, ki se bo v slovenskem političnem prostoru pokazala z močno listo Povežimo Slovenijo, ki bo tudi nastopila na volitvah. Ključna nit naše sodelovalne zgodbe pa je njen temelj, slovenska ustava. Predstavlja sidro našega sodelovalnega modela.

Ste politik z dolgim in dobrim zgodovinskim spominom. Ali vidite kakšne vzporednice med vzpostavljanjem političnih strank ob zori slovenske demokratizacije in današnjim preoblikovanjem političnega prostora, v katerega želite poseči z novim gibanjem?

Da, res, poseben navdih nam je Demos, ki se je izkazal kot ključna zgodovinsko-politična inovacija, najbolj zaslužna, da se je v Slovenijo pred dobrimi 30 leti »vrnila« parlamentarna demokracija in pred 30 leti smo tudi postali samostojna država. Njegova širina, tako politična kot ideološko-vrednostna, ob vseh izzivih takega partnerstva postaja znova prava pot za Slovenijo. Treba je poudariti, da nismo naivni ali idealisti, pač pa je dozorel pravi čas. Praznino med ljudmi in državo oz. njenimi ključnimi institucijami je potrebno znova napolniti in napolnjevati. Celovito in dosledno, s pravimi vsebinami, tudi s sproščenostjo. Sicer se bo še naprej širilo izključevanje, ideološko sovraštvo, vsesplošno nezaupanje. Slovenija potrebuje ideološko pomiritev in sinergijo lastnih intelektualnih potencialov.

Česa se lahko gibanje Povežimo Slovenijo nauči iz dobrih in tudi slabih izkušenj preteklih poskusov premoščanja ostrih političnih delitev?

Tu res lahko govorim tudi iz nekaterih lastnih izkušenj. Prva, ključna izkušnja je, da je zmagovito seštevanje, ki je vedno boljše kot deljenje. In res je, da so nas različne izkušnje preteklih poskusov, ki v politični prostor zavestno prinašajo premoščanje ostrih političnih delitev, marsikaj naučile. Zato poudarjamo spoštovanje in takoj za njim zaupanje. Zato sem trdno prepričan, da se nam bo vse, kar bo naložba v zaupanje, dobro obrestovalo. Novost je predvsem v tem, da bo vsak subjekt našega gibanja gradil in izhajal iz svojega osnovnega programskega in vrednostnega središča. In ponavljam, povezovalni okvir nam predstavlja ustava in njene vrednote. V gibanju bomo tudi zavestno krepili kulturo pozornosti in naklonjenosti do ljudi s karizmo, tako voditeljsko kot strokovno, in še posebej do tistih, ki izpričujejo karizmo povezovalnosti. To so dragocene osebe, ki jim je treba omogočiti, da se njihov talent uveljavi. To še posebej velja za mlade.

Skupaj stopate tudi tisti, ki ste skupaj nekoč v isti stranki že bili. Ali želite s tem sporočiti, da nekdanja nesoglasja niso nepremostljiva ovira za prihodnje delovanje?

Tu velja stari rek, da moraš naprej narediti red pri sebi, potem bol lahko »urejeval druge«. SLS je marsikaj doživela. Vzpone in padce. A je vse preživela. Tudi mi smo se morali učiti, kako živeti s svojimi različnostmi. To nas je kolilo in utrdilo, da nismo omagali. Njena avtentična politična zgodba se ni izpela. Nekdanja nesoglasja smo kot zrela stranka presegli na »spravnem kongresu«, kot smo ga sami poimenovali leta 2018 v Novem mestu. Ostajamo živi. S svojo dejansko držo sodelovanja, ki je skozi vse obdobje od ustanovitve leta 1988 eden njenih ključnih političnih konceptov, lahko danes, v tem politično zelo usodnem času za Slovenijo postajamo znova »del rešitve«.

Kakšno vlogo želi imeti v gibanju Slovenska ljudska stranka kot njen organizacijsko najmočnejši člen?

Predvsem enakovredno drugim partnerjem v gibanju. In ponavljam, v spoštljivem partnerskem odnosu. Vidimo ga v tem, da vsak subjekt – tako politična stranka ali lokalna lista, tudi nevladna organizacija ali številni posamezniki – prinaša tisto, kar premore najboljšega. V SLS v gibanje prinašamo zavzemanje za vrednote, ki so temeljne za slovensko osamosvojitev; prinašamo svoje zavzemanje za trajnostni, sonaravni in policentrični razvoj Slovenije; prinašamo svojo skrb, da bo Slovenija tudi demografsko preživela; prinašamo svojo zvestobo slovenstvu, ki se navdihuje v naši kulturi in krščanskem etosu in je odprto v evropsko prihodnost. Toda dodajam, z vso spoštljivostjo bomo gradili odnose s partnerji, ki bodo v naš skupno prostor prinašali drugačne, svoje poglede. Prepričan sem, da nas bo povezovalo prepričanje, da ni dovolj, da je Slovenija lepa dežela, postati mora dobro delujoča država.

Zadnjih nekaj parlamentarnih volitev je zaznamovala vse nižja volilna udeležba. Želite z gibanjem Povežimo Slovenijo predramiti zlasti tiste, ki so se v zadnjih letih spremenili v volilne abstinente?
Predvsem želimo odpreti politični prostor za odgovorne, angažirane državljane. Ki jim je mar za njihovo prihodnost in prihodnost njihovih otrok in vnukov. Ki jih razpoloženje ideološke izključevalnosti hromi in dela pasivne. Zelo smo odprti za mlade. Odprti smo za vsako slovensko občino, od mestne do najmanjše na podeželju. Spoštujemo veliko zavzetost političnih strank v sedanji vladi, ki se trudi po najboljših močeh v soočanju s pandemijo in vsemi pridruženimi izzivi. Obžalujemo, da so opozicijske stranke izbrale dosledno protivladno pozicijo in se niso pridružile nekaterim pobudam za več sodelovanja v teh zapletenih časih. Toda velik del državljanov v takih razmerah ostaja »zunaj«, »zadaj«, nenagovorjen. Zato smo prepričani, da se bo z našim gibanjem volilna udeležba povečala.

Kakšne si torej temeljne ambicije gibanja Povežimo Slovenijo, v letu, ko se spominjamo 30. obletnice vzpostavitve samostojne države?

Ambicije so velike. Zavedamo se, da so politične in družbene razmere v Sloveniji zelo zapletene. Naš odgovor je oblivanje močne, zaupanja vredne liste »Povežimo Slovenijo«, ki ima vse možnosti, da bo na parlamentarnih volitvah uspešna, zelo uspešna. Da bo dosegla rezultat, ki se bo približal 20 odstotkom. Zato je razumljivo, da bo v svojem širokem kadrovskem naboru ponudila tudi kandidata ali kandidatko za mandatarja. In nič ni »zadaj«. Vse je tu, scela. Kot pravi latinski pregovor: »Polovico dela ima, kdor začne«. Mi smo začeli. Ne nazadnje, slovenska država si ob 30. obletnici ustanovitve zasluži gibanje, kot je gibanje Povežimo Slovenijo.

Intervju je objavljen v časopisu Družina, 21. februarja 2021, št. 8 in na spletni strani: 

Vir slike: druzina.si