SKZ: Kmetje upravičeno zahtevajo zgolj pošten odnos ter pravico do kmetovanja
Ljubljana, ob protestih kmetov po Sloveniji – Slovenska kmečka zveza je odigrala ključno vlogo v demokratičnih procesih v Sloveniji, kot prva stranka pa je prispevala k izjemnemu napredku slovenskega kmetijstva ter podeželja. Žal so se sčasoma pojavila nesoglasja, ko so nekateri obrnili hrbet in začeli slediti interesom ter populističnim gibanjem na levi in desni. To je sprožilo negativno obdobje za kmetijstvo, ki se nadaljuje vse do danes. Dohodkovni položaj kmetov se nenehno slabša, opuščanje kmetovanja pa se povečuje.
Pomembno je poudariti, da trenutno stanje ni posledica dejanj KGZS ali Sindikata kmetov, temveč izhaja iz evropske politike ter dejanj vlad in ministrov za kmetijstvo, ki v preteklih dvajsetih letih niso izkazali zadostnega interesa za dobrobit kmeta in prehransko varnost. Namesto tega so se osredotočili na služenje kapitalu, multinacionalkam in lobistom.
Nekateri kmetje, politiki in institucije zanikajo resnost nastale situacije. V Slovenski kmečki zvezi smo že dokazali, da je lahko boljše, če sledimo pravim ciljem. V preteklosti smo povišali cene kmetijskih pridelkov, dosegli samooskrbo s hrano nad 90 odstotki, spodbudili investicije v kmetijstvu in podeželju, izborili ugodne kvote, zagotovili najvišja neposredna plačila v EU, pospešili vračanje nacionaliziranih kmetijskih zemljišč in gozdov ter izvedli zakonodajne in inštitucionalne spremembe za uspešen vstop v EU.
Trenutno stanje je odsev odločitev tistih, ki kmetijstvu ne priznavajo ključne vloge v gospodarstvu, varstvu okolja in razvoju podeželja. To je nujno treba spremeniti. Slovenska kmečka zveza se je vedno zavzemala za slovenskega kmeta, kmetijstvo in podeželje, varovanje naravnih virov, dobrobit živali ter zagotavljanje varne in zdrave hrane za slovenske potrošnike.
Kmetje upravičeno zahtevajo zgolj pošten odnos ter pravico do kmetovanja, kar predstavlja spoštovanje in uresničevanje osnovnih pravic kmetovanja v Sloveniji.
V Slovenski kmečki zvezi smo izredno razočarani nad Vlado Republike Slovenije zaradi pomanjkanja dialoga z nevladnimi kmetijskimi organizacijami in neskladnosti s postavljenimi zahtevami kmetov, ki so po našem prepričanju poštene in izvedljive. Zato jo pozivamo k resnemu dialogu s predstavniki kmetov in hkrati pozivamo naše člane, naj se aktivno vključijo in sodelujejo v mirnih protestih.
Vodstvo SKZ
Ursula von der Leyen po mnenju SLS ni primerna izbira
Bruselj, Ljubljana – 21. februar 2024 – Ob današnjem izteku roka za oddajo predlogov kandidatov Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije, je predsednik EPP Manfred Weber sporočil, da je edini predlog – kandidatura sedanje predsednice Komisije Ursule von der Leyen. Predsednik SLS Marko Balažic sporoča, da von der Leyen nima podpore Slovenske ljudske stranke, s tem sporočilom pa gre delegacija SLS tudi na kongres EPP marca v Bukarešto.
Marko Balažic, predsednik SLS, poudarja, da je močna Evropska unija ključna za naše materialno, kulturno in duhovno blagostanje: »Ukrepi, ki jih je zagovarjala Ursula von der Leyen, so šibili moč EU na področjih energetske, prehranske in gospodarske neodvisnosti. Neustrezno je bila naslovljena tudi problematika migracij. Ne verjamem, da bo lahko v vlogi predsednice Komisije v naslednjem mandatu kredibilno zagovarjala drugačno, bolj zdravo razumsko politiko, zato njenega imenovanja ne bomo podprli.«
Ob robu današnjega sestanka politične skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu v Bruslju je zadržanost do imenovanja izpostavil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). »Ursula von der Leyen nima moje podpore. Rezultati njenega dela in dela Evropske komisije v tem mandatu na področju kmetijske, energetske, okoljske in gospodarske politike so zelo slabi. Kljub temu, da sta se v zadnjem mandatu zgodili Covid kriza in vojna v Ukrajini, ki sta povsem spremenili svetovna razmerja moči, je Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen neomajno vztrajala pri ideološkem in na nove razmere ne-prilagojenem zelenem dogovoru EU. Z zgrešenimi ukrepi je Komisija pod njenim vodstvom tako pod vprašaj postavila prehransko, energetsko in obrambno varnost Evrope, kar so na evropskih protestih izrazili predvsem kmetje. Verjamem, da imamo v EPP boljše kandidate za vodenje EK, zato von der Leyen nima moje podpore. Mislim, da potrebujemo novo energijo na čelu Evropske komisije.«
Nosilec liste SLS za volitve v Evropski parlament dr. Peter Gregorčič delu Ursule von der Leyen ne namenja pozitivne ocene: »Pod njenim vodstvom se Evropska komisija ni ustrezno odzvala na ključne izzive EU. Podcenila je migrantsko problematiko, zeleni ideologiji pa dala prednost pred zagotavljanjem energetske in prehranske neodvisnosti Evrope. Evropska komisija pod vodstvom von der Leyen je imela dvojna merila glede vladavine prava, s čimer je dopustila pričetek razkroja demokracije v Sloveniji. Kot bivši predsednik Programskega sveta RTV Slovenija sem sedanjo predsednico Evropske komisije osebno obvestil o »depolitizaciji« RTV Slovenija, ki je vodila v nedopustno politično kadrovsko čistko po zgledu neliberalnih režimov na Madžarskem in Poljskem. Žal se v primeru Slovenije Evropska komisija na to ni odzvala. Celo več, s svojim pristranskim poročilom o stanju pravne države je to nedemokratično dejanje sedanje oblasti celo pohvalila. Očitno je Evropska komisija ocenila, da ji je trenutna vlada Roberta Goloba ideološko blizu in si je zato pragmatično zatisnila oči. Na čelu Evropske komisije potrebujemo osebo, ki bo zagovarjala vladavino prava in demokracijo za vse, brez dvojnih meril ter bo znala postaviti interese Evrope pred lastne ideološke ali osebne interese. Von der Leyen je z dejanji pokazala, da tega noče, ne zmore ali ne zna, zato moje podpore nima.«
Foto: Jean-Francois Badias (AP)
Bogovič predlagal dodatne omejitve pri uvozu kmetijskih proizvodov iz Ukrajine v EU
Bruselj, 21. februar 2024 – Evropski parlament (EP) v teh dneh pričenja z obravnavo predloga uredbe o začasnih ukrepih za trgovinsko liberalizacijo z Ukrajino, ki predvideva obnovitev začasne opustitve uvoznih dajatev in kvot za ukrajinski izvoz kmetijskih proizvodov v EU za eno leto in krepitev zaščite občutljivih kmetijskih proizvodov EU ter s tem zaščite evropskih kmetov. Slednje se kaže s predlogom za vzpostavitev zaščitnega mehanizma, ki naj bi zagotavljal hitro posredovanje v primeru večjih motenj na trgu EU oz. trgih posameznih članic EU. Samodejni zaščitni ukrepi naj bi veljali na uvoz jajc, perutnine in sladkorja iz Ukrajine, ki so močno presegli običajno ponudbo na trgih in tako destabilizirali trg in cene.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) sicer pozdravlja namero Evropske komisije za zaščito kmetijskih sektorjev EU, ki jih te omejitve zadevajo, a kljub temu ocenjuje, da ima predlog številne pomanjkljivosti, tako glede samih proizvodov, ki se uvažajo v EU iz Ukrajine kot postopka sprožitve t. i. zasilne zavore pri uvozu v EU. Povečanje izvoza iz Ukrajine je namreč zelo negativno vplivalo na evropski prehrambeni trg, na seznamu blaga recimo tudi manjkajo žita in oljnice. Težave, s katerimi se soočajo evropski kmetje, se iz meseca v mesec poslabšujejo. Uvoz žit iz Ukrajine v obdobju julij – september 2023 je bil za 30–40 % višji od tistega, zabeleženega v enakem obdobju prejšnjega leta, kljub dejstvu, da je liberalizacija trgovine že potekala. Trenutno se cena ukrajinske koruze in krmne pšenice, ki prihaja v pristanišče Odesa, giblje med 150 in 160 EUR/t, v primerjavi s povprečno 180 EUR za proizvodnjo v EU. Kljub visokim prevoznim stroškom, žita iz Ukrajine prepravljajo evropski trg, kar znižuje cene proizvodov iz EU. Po Bogovičevem mnenju je zato treba nujno razširiti seznam izdelkov, za katere morajo veljati zaščitni ukrepi, skrajšati obdobje za sprožitev teh ukrepov s predlaganih 21 dni na 10 ter prilagoditi referenčno obdobje za izračun uvoznih pragov s predlaganega obdobja 2022 – 2023 na 2021 – 2022.
Zato je Bogovič, tako sam kot skupaj z nekaterimi ostalimi poslanci Evropske ljudske stranke, pripravil številne amandmaje za mnenje odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) k navedeni uredbi, ki naslavljajo omenjene pomanjkljivosti predloga uredbe ter krepijo zaščito evropskih kmetijskih trgov in kmetov samih. Predlogi razširjajo nabor proizvodov, ki bodo pod zaščitnimi ukrepi, na vsa žita, oljnice in med, prilagajajo referenčno obdobje na leta 2021 – 2023 (oz. 2021 – 2022), skrajšujejo obdobje za sprožitev zaščitnih ukrepov na 10 dni od ugotovljenega preseganja dovoljenih vrednosti in ukrajinskim organom nalagajo strožjo sledljivost izvoženega blaga – tako pri tranzitu skozi EU kot izvozu v EU.
Odbor AGRI bo o svojem mnenju glasoval v ponedeljek, 26. februarja 2024, glasovanje v pristojnem odboru EP za mednarodno trgovino (INTA) pa je predvideno v začetku meseca marca. Temu sledi glasovanje na plenarnem zasedanju EP sredi marca. Uveljavitev zakonodaje je predvidena za začetek junija letos.
Dodatno k temu je Bogovič sopodpisal tudi poziv predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen o krepitvi zaščite evropskih kmetijskih sektorjev, ki so najbolj na udaru zaradi uvoza iz Ukrajine. Poziv je podan na pobudo evropskih poslank iz Francije Anne Sander (EPP) in Irene Tolleret (Renew Europe).
Klepet z dr. Petrom Gregorčičem
V Slovenski ljudski stranki cenimo mnenja volivk in volivcev, zato vam z veseljem prisluhnemo.
Nosilec liste Slovenske ljudske stranke za volitve v Evropski parlament dr. Peter Gregorčič vas vabi na spoznavno srečanje in klepet ob kavi, čaju ali soku.
Prvi termini za srečanje so v Ljubljani, v 1. nadstropju Gospodinjske ulice 8, v prostorih Slovenske ljudske stranke.
Za srečanje je predvidenih 30 minut, v posameznem terminu je prostora za 10 gostov, zato lahko povabite tudi svoje prijatelje (sporočite število oseb).
Vpišite se v koledar in si zagotovite svoj termin. Srečanje je potrjeno, ko dobite potrditveno elektronsko sporočilo.
Veseli bomo vaše družbe.
Slovenska ljudska stranka
Nič o kmetu brez kmeta!
Slovenska ljudska stranka opozarja na nujnost odziva Vlade Republike Slovenije na zahteve kmetov
Kmetje se borijo za vse nas, za slovenske potrošnike in za slovenski narod. Vsi ti, ki so v teh dneh na ulicah po nekaterih slovenskih krajih, in vsi, ki so se lani spomladi udeležili – pred nemškimi in francoskimi kmeti med prvimi v Evropi – protesta kmetov po vsej Sloveniji, so tisti, ki s svojimi rokami vsak dan skrbijo za pridelavo zdrave domače hrane, hkrati pa za obdelano in poseljeno podeželje, na katerega smo ponosni. Njihovo delo je ključno ne le za ohranjanje, temveč tudi krepitev naše prehranske varnosti. Njihovo osnovno dostojanstvo je zadnji branik zdrave pameti in razuma naroda.
Kmetijskih zakonov se ne sme sprejemati brez kmeta in organizacij, ki jih zastopajo – oni so tisti, ki poznajo svoje delo in vedo, kako ga najbolje opravljati. Kmetje naj kmetujejo, Vlada RS pa naj posluša in udejanji zahteve. Nič o kmetu brez kmeta!
Dovolj je praznih obljub in neskončnih pogajanj. Čas je za konkretne korake. Vlada RS že od vseslovenskega protesta kmetov lani spomladi točno ve, kakšne zahteve imajo kmeti. Uredbe in pravilniki na vladi so lahko sprejeti čez noč, če je volja. Zakoni, ki jih je treba popraviti, naj se čim prej vložijo v parlamentarni postopek.
V kolikor se Vlada Republike Slovenije jutri s konkretnimi dejanji ne odzove na zahteve kmetov, ki so bile pred enim tednom ponovno izpostavljene v pogajanjih s kmetijskimi organizacijami, je prav, da na ignoranco vlade kmetje skupaj opozorijo javno, kot v teh dneh opozarjajo kmetje širom po Evropi. V Slovenski ljudski stranki kmetom pri njihovih prizadevanjih izražamo trdno in polno podporo.
Marko Balažic, predsednik SLS
Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP)
Foto: Gorazd Kavčič / Gorenjski glas
Obljube ministra @rs_mnvp Novaka, da brez soglasja ne bo gradnje, zvenijo neresno.
— Marko Balažic (@BalazicMarko) February 14, 2024
▶️ Kmete iz Spodnje Savinjske doline skrbijo pozivi, kot ta spodaj, da lahko investitor v primeru neprodaje sproži postopek za poseg v lastninsko pravico.
▶️ Direkcija za vode RS naj ponovno… pic.twitter.com/BGR2uWINVe
Podpiši peticijo za elektriko, ki bo cenovno dostopna vsem
Zneski na naših položnicah za elektriko se iz meseca v mesec zvišujejo, zato marsikdo vedno težje plačuje stroške energije, ki bi morala biti dosegljiva vsem. To lahko spremenimo le, če si Slovenija zagotovi lastno stabilno oskrbo z energijo.
V Slovenski ljudski stranki vidimo rešitev v jedrski energiji, ki je kot okolju prijazen vir energije cenovno dostopna vsem.
Parlamentarne stranke se strinjajo, da se o tem vprašanju državljanke in državljani izrečemo na posvetovalnem referendumu. V SLS smo prepričani, da moramo to storiti čimprej. Le tako si bomo v najkrajšem možnem času zagotovili energetsko neodvisnost in s tem poceni elektriko za vse.
V Slovenski ljudski stranki vidimo rešitev v jedrski energiji.
Vabimo vas k podpisu peticije, da se posvetovalni referendum o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško izvede že 9. junija, skupaj z volitvami v Evropski parlament.
Naj tudi vaš glas pripomore k čimprejšnji energetski neodvisnosti Slovenije.
Hvala!
Franc Bogovič: Umik predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov je naša velika zmaga za kmetijstvo!
Strasbourg, 6. februar 2024 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) pozdravlja napoved umika predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki jo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
Nič o kmetu, brez kmeta!
»Novembra lani smo z zavrnitvijo predloga Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (SUR) v Evropskem parlamentu dosegli zmago zdrave kmečke pameti v hramu evropske demokracije in dali veliko zaušnico Evropski komisiji z zavrnitvijo tega ideološkega predloga uredbe, ki je stiskala v kot slovenske in evropske kmete ter ogrožala prehransko varnost v EU! Veseli me, da je naše sporočilo razumela in sprejela tudi Evropska komisija na čelu s predsednico von der Leyen, zato je njena napoved umika uredbe o trajnostni rabi pesticidov razumna, pravilna in edina možna,« pravi Franc Bogovič (SLS/EPP), ki se je v imenu skupine Evropske ljudske stranke – v okviru Odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) pogajal o besedilu uredbe SUR in vložil veliko truda za izboljšanje prvotnega izredno škodljivega predloga oz. naporov za zavrnitev predloga uredbe v celoti.
Izjemno me veseli, da je, čeprav pozno, in šele ko so evropski kmetje preplavili evropska mesta, prevladal zdrav razum tudi v Evropski komisiji.
»Upam, da ta ne bo več prihajala pred kmete z nerealnimi, nestrokovnimi in škodljivimi zeleno-ideološkimi ukrepi, ki bodo ogrožali evropsko kmetijsko in prehransko varnost. Predvsem pa, da bo razumela, da kmetijska politika ostaja ena temeljnih evropskih politik, in da se ukrepe za kmetijstvo sprejema le in izključno v dialogu s kmeti. Nič o kmetu, brez kmeta!« je jasen Bogovič.
Sledi aktivnostim poslanca Evropskega parlamenta Franca Bogoviča tudi na njegovi spletni strani.
Brez kmeta ni hrane
Ljubljana, 5. februar 2024
Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki izpostavlja, da vladajoča politika vedno pogosteje pozablja, da brez kmeta ni hrane. Slovenska kmetijska politika, na čelu s pristojno ministrico Matejo Čalušić, je poleg tega tudi brez vizije, kako poskrbeti za slovenskega kmeta.
Namesto tega se slovenska, tako kot evropska politika, raje ukvarja s postavljanjem novih administrativnih in regulativnih ovir. To otežuje domače kmetijstvo, ga dela nezanimivega za mlajšo generacijo in posledično ogroža našo prehransko neodvisnost.
Ker hrano v vsakem primeru potrebujemo, zmanjšana ali otežena pridelava domače prehrane pomeni večanje deleža uvožene hrane. Velikokrat celo poceni hrane iz tretjih držav, ki imajo izjemno slabo regulativno na področju prehranske varnosti. Kmetijska politika brez vizije, ki se pretirano uklanja »zeleni ideologiji,« torej dolgoročno vodi tudi v ogrožanje naše prehranske varnosti.
Ne pozabimo, da smo z našim načinom kmetovanja skozi stoletno tradicijo oblikovali našo kulturo in našo naravno pokrajino. Naš način kmetovanja se danes zaradi številnih nerazumnih omejitev, ki so posledica pretiravanja z »zeleno ideologijo« trenutne evropske politike, onemogoča. Zanemarjanje slovenskega kmetijstva in pretirana evropska regulativa, ki pa jo slovenska še nadgradi, in ki določa celo, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko slovenski kmet obdeluje lastno zemljo, vodi tudi v spreminjanje avtohtone pokrajine. Ta se zaradi opuščanja kmetovanja vse pogosteje zarašča.
Si res želimo, da bo kakovostna hrana domače pridelave vse redkejša na slovenskih krožnikih, s čimer bomo v Sloveniji izgubili tudi nosilce tradicije in podeželja?
Koncept nacionalne kmetijske politike mora v ospredje postaviti slovenskega kmeta, stremeti k prehranski samozadostnosti, spodbujati uporabo lokalno pridelane hrane visoke kakovosti in s tem posledično zagotavljati našo prehransko varnost.
Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma:
- Izplača lanske subvencije, ne pa da njihovo izplačilo zamika v nedorečeno prihodnost ter s tem ogroža obstoj slovenskega kmeta, kmetijstva in doma pridelane prehrane.
- Umakne in spremeni sporne zakone o živalih, Kmetijsko gozdarski zbornici, kmetijskih zemljiščih in dohodnini ter s tem zaščiti lastnino pridelovalcev hrane in našega kmeta razbremeni administrativnih in regulativnih ovir.
- Prične s takojšnjo regulacijo števila tistih divjih zveri, ki v Sloveniji nima naravnih sovražnikov.
- Zviša obvezen delež lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah prek javnih naročil ter s tem dvigne kakovost prehrane v javnih ustanovah, podpre slovenskega kmeta in nenazadnje tudi prispeva k manjšemu ogljičnemu odtisu zaradi prevoza hrane iz drugih držav in kontinentov.
Kmete pri njihovih prizadevanjih poleg predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS) Marka Balažica in predsednika Slovenske kmečke zveze Branka Tomažiča podpirata tudi evropski poslanec SLS Franc Bogovič in nosilec liste SLS za volitve v Evropski parlament, dr. Peter Gregorčič.
V kolikor posluha do zahtev kmetov s strani Vlade RS ne bo, podpiramo tudi kmečke proteste na cesti. Kmetje se namreč s tem ne borijo le za lastni obstoj, ampak tudi za slovenskega potrošnika, prehransko neodvisnost in prehransko varnost vseh nas.
Branko Tomažič
Predsednik Slovenske kmečke zveze
Marko Balažic
Predsednik Slovenske ljudske stranke
Dr. Peter Gregorčič: Vlada z novim medijskim zakonom uvaja cenzuro, ogroža svobodo govora in krni demokracijo
Predstavljamo mnenje nosilca liste SLS za volitve v Evropski parlament, dr. Petra Gregorčiča, glede predloga novega Zakona o medijih (ZMed-1), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo in je do konca januarja v javni razpravi. Mnenje je dr. Gregorčič 20. januarja predstavil tudi Koordinaciji katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci. Po mnenju dr. Gregorčiča predlog zakona posega v svobodo izražanja preko treh ključnih mehanizmov.
Nacionalni svet za medije kot vladno telo za popoln nadzor nad mediji in s tem nad svobodo izražanja
Predlog novega medijskega zakona ukinja Svet za radiodifuzijo, ki ga po sedanji zakonodaji na podlagi javnega razpisa imenuje Državni zbor in kateremu tehnično, strokovno, administrativno in finančno podporo zagotavljal AKOS, kot neodvisna agencija.
Namesto tega 30. in 31. člen ZMed-1 uvaja Nacionalni svet za medije, ki je dejansko nov vladni organ. Čeprav ga bo imenoval Državni zbor (z večino vseh poslancev), bo kandidatno listo njegovih članov na podlagi javnega razpisa izbrala vlada, pri čemer si želi vlada dodatni nadzor nad imenovanjem članov v Državnem zboru zagotoviti z določilom, da Državni zbor lahko glasuje le o kandidatni listi v celoti.
Da gre dejansko za vladni (torej politični!) organ dokazuje tudi 1. odstavek 32. člena ZMed-1, ki pravi, da vlada zagotovi administrativno in tehnično podporo ter sredstva za delovanje sveta za medije.
Vlada si torej na ta način nedopustno in v nasprotju s pravico do svobode izražanja kot oblastni organ podreja celoten medijski prostor. To bo v kombinaciji s spodaj opisanima ukrepoma vodilo v izrazito enoglasen medijski prostor, v katerem bo dovoljeno le tisto enoumje, ki bo skladno s pogledi družbenih skupin s politično, družbeno in finančno močjo. Svet za medije bo imel namreč pomemben vpliv na določanje javnega interesa na področju medijev, s čimer bo posredno dajal »dovoljenje« za financiranje izbranih medijev, preko svojih prisojnosti pa bo (posredno) določal tudi smernice, kaj je »sovražni govor,« pred katerim želi trenutna oblast ščititi državljanke in državljane. Na podlagi teh usmeritev bo pristojna inšpekcija lahko izvajala začasne ukrepe iz 34. člena ZMed-1 in s tem krnila svobodo izražanja.
Dodatno bo svet za medije, ki bo pod popolnim nadzorom vlade, odločal o pridobitvah radijskih frekvenc (91. člen ZMed-1). Predlog zakona pa dodatno predvideva, da se bo po novem na enak način podeljevala tudi pravica razširjanja radijskih in televizijskih programov na prizemni radiodifuziji (66. člen).
Preko Nacionalnega sveta za medije bo torej vlada dobila nedopusten nadzor nad celotnim medijskim prostorom v državi.
Krnitev svobode izražanja pod krinko preganjanja sovražnega govora.
ZMed-1 v 34. členu določa, da bo lahko pristojni inšpektor ob sumu razširjanja sovražnega govora izdal začasni ukrep odstranitve oz. prepovedi razširjanja spornih vsebin. Izdajatelj bo moral ukrep izvršiti v roku 24 ur, pristojni inšpektor pa bo takoj po izdaji začasnega ukrepa po uradni dolžnosti ukrep posredoval Upravnemu sodišču, ki bo moralo o ukrepu odločiti v 14 dneh. Pri izdaji ukrepa se bo lahko inšpektor posvetoval z Varuhom človekovih pravic, Zagovornikom načela enakosti, strokovnimi združenji novinarjev oz. medijev ali drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju medijev. Pri tem pristojni inšpektor ne bo vezan na njihova mnenja, stališča ali navodila.
Tako določilo bo omogočilo arbitraren poseg pristojnega inšpektorja v objavljena besedila in/ali stališča ter s tem v svobodo izražanja, pri čemer zakon omejevanje svobode izražanja nedopustno širi preko ustavnih okvirov. Čeprav bo moralo sodišče o ukrepu odločiti v 14 dneh, je na tak način mogoče odstranjevati tudi besedila, sporočila ali stališča, ki bi lahko škodovala oblasti ali drugemu nosilcu večinske družbene ali ekonomske moči. Vrnitev nekega sporočila/prispevka po 14 dneh lahko v družbeno pomembnih in polemičnih situacijah pomeni, da začasno cenzurirano stališče kasneje nima več vpliva na družbeno dogajanje in je torej taka vrnitev, četudi bi se zgodila v zakonsko predvidenem roku, že brezpredmetna.
Pravica inšpektorja posvetovati se z raznimi družbenimi deležniki, pomeni krniti njegovo samostojno strokovno presojo. Čeprav inšpektor na navodila, mnenja ali stališča ni vezan, to vpliva na njegove odločitve in odpira možnosti za sugestije družbenih skupin s politično, ekonomsko in družbeno močjo na pristojnega inšpektorja ter s tem, v povezavi z že pojasnjenim, omogoča začasno odstranjevanje nezaželenih manjšinskih mnenj iz javnega prostora, kar pomeni nedopusten poseg v svobodo izražanja.
Dr. Gregorčič pričakuje, da bomo ob uveljavitvi takega zakonskega določila, tudi na področju medijev in svobode izražanja deležni podobnih zgodb, kot smo jo videli pri nezakonitem odvzemu krav s kmetije Možgan. Prav tako je prepričan, da bo to zakonsko določilo onemogočilo svobodo izražanja mnenj na področju različnih družbeno pomembnih tem, kot so razprava o evtanaziji ali o LGBT ideologiji.
Daj je glavni namen tega zakonskega določila krnitev svobode izražanja, dokazuje tudi obrazložitev predlagatelja, ki pravi, da »namen ukrepanja ni sankcioniranje kršitelja z globo, ampak odprava nepravilnosti«. Sam namen tega člena je torej izključno nadzor nad izražanjem različnih stališč v zadevah, ki jih večina z družbeno, politično in ekonomsko močjo dojema kot sporne.
Ciljno financiranje izključno tistih medijev, ki izražajo stališča v korist skupin z družbeno, politično in ekonomsko močjo
ZMed-1 v 14. členu predvideva državno pomoč medijem na podlagi izkazanega javnega interesa na področju medijev. Ta interes bo v veliki meri določal Nacionalni svet za medije, ki bo finančno, tehnično in administrativno odvisen od vlade. To bo nedopustno privilegiralo zgolj tiste medijske glasove, ki so skladni z »agendo« skupin z družbeno, ekonomsko in politično močjo. Edino te skupine bodo namreč lahko – tudi preko »vladnega« Nacionalnega sveta za medije – določale javni interes na področju medijev in s tem usmerjanje javnih sredstev.
Posebej problematičen je tudi 47. člen, ki za dosego cilja ožiti medijski prostor in s tem svobodo izražanja onemogoča celo svobodno gospodarsko pobudo. Ta člen namreč ureja državno oglaševanje, ki mora uresničevati javni interes na področju medijev. Tega bo določal »vladni« Nacionalni svet za medije. Pri tem bodo morali naročniki državnega oglaševanja pridobiti soglasje vlade za izvedbo oglaševalskih kampanj, katerih vrednost presega 50.000 EUR z DDV. To določilo torej uzakonja popoln nadzor vlade nad denarjem, ki bo na voljo za financiranje medijev.
To je še posebej sporno zato, ker termin »državno financiranje« v zakonu ni dobro določen. Obrazložitev 47. člena pravi, da se »s členom o državnem oglaševanju se določajo standardi, ki jih morajo spoštovati državni organi, organi lokalne skupnosti, podjetja v državni lasti, ali kateri koli drug subjekt pod državnim nadzorom kot naročnik oglaševanja v medijih oz. v postopkih načrtovanja in izvedbe oglaševalskih kampanj.« Iz tega je mogoče razumeti, da bodo določilom tega člena podvržena vsa podjetja, v katerih bo imela država zgolj minimalni delež (npr. eno delnico), kar je nedopustno privilegiranje države kot lastnika napram drugim, celo večinskim lastnikom. Poleg tega daje tako zakonsko določilo vladi (kot eni od treh vej oblasti) nedopustno veliko moč nad svobodo izražanja.
Omejevanje svobode izražanja vedno krni demokracijo in ustvarja podlago za razvoj totalitarizma. Zato so zgoraj opisane rešitve slabe in za razvoj demokracije škodljive, je prepričan dr. Peter Gregorčič.
FOTO: Državni zbor RS, Matija Sušnik