Spoštovane gostje in gosti, drage prijateljice in prijatelji,
Dne 12. maja 1988, se je v hotelu, kjer danes stojimo, zgodil zgodovinsko pomemben dogodek. Ustanovljena je bila Slovenska kmečka zveza, prva demokratična, politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Tako so kmetje dobili svojo prepoznavnost. Ta pogumni korak je zaznamoval začetek poti k svobodi, demokraciji in samostojnosti, ki jo danes živimo. Zbrani smo, da obeležimo ta zgodovinski mejnik, hkrati pa se ozremo na pot, ki nas je pripeljala do današnjega dne in se obrnemo v prihodnost.
Naj najprej pričnem s prostorom, kjer se nahajamo – zgradbo hotela Union. Gradnja se je pričela aprila 1904, po načrtih izkušenega avstroogrskega – tudi sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša. Gradnja je potekala hitro – otvoritev hotelskega kompleksa je bila že 28. oktobra 1905. Investitor je bila Delniška družba Union. Ne bomo komentirali, zakaj danes traja toliko časa, da zgradimo karkoli, kajne? Ko pogledamo stavbo, ulično pročelje sledi klasičnim kompozicijskim načelom; krasijo jo rastlinski secesijski motivi. Izstopajo nizi sončnic. Sončnice, ki se obračajo za soncem, in nas tudi obdarijo z oljnim zlatom, polnim vitamina E, ki ščiti naše celice pred oksidativnim stresom, naj nas spomnijo na nas. Tudi mi, ki smo se danes tu zbrali, se oziramo v preteklost po izkušnje, znanje in modrost, a se ob tem vendarle – kot sončnice, oziramo za svetlobo prihodnosti.
Začetki Slovenske kmečke zveze
Slovenska kmečka zveza ni bila zgolj politična pobuda – bila je glas tistih, ki so verjeli v pravičnost, svobodo in dostojanstvo slovenskega človeka in slovenskega kmeta. V času, ko je enopartijski sistem dušil raznolikost misli, so kmetje, delavci in intelektualci stopili skupaj, da bi uveljavili demokratične vrednote. Vedeli so, da različnost bogati in da enoumje – in monokultura, ko ene vrste rastlin izčrpavajo hranilne snovi v tleh, hitro se lahko začnejo pojavljati bolezni in razni škodljivci, škodujejo blaginji naroda. Pod vodstvom vizionarjev, kot je bil Ivan Oman, obdan s prijatelji: prof. dr. Francem Zagožnom, bratoma Ivanom in dr. Jožetom Pučnikom ter njihovimi nasledniki, med katerimi smo danes tudi mi, je Slovenska kmečka zveza postala simbol upora in upanja. Njen pomen presega zgolj politično organizacijo. Bila je spontano, samoniklo, trpežno in zdravo gibanje, ki je Slovencem vrnilo vero v lastno moč in sposobnost oblikovanja prihodnosti.
Spominska plošča, pred katero stojimo, nas opominja na pogum tistih, ki so tvegali veliko, da bi omogočili svobodno izražanje in politično pluralnost. V času enoumja je bilo tveganje bilo povezano z ekonomsko, a celo fizično varnostjo celotne družine. Dr. Jože Pučnik je bil v času komunizma najbolj znan slovenski politični oporečnik, ki je moral zaradi pritiskov oblasti zapustiti svojo domovino, a se je vrnil in pomagal Slovenijo vrniti tja, kamor je vedno spadala: v srednjeevropsko demokracijo. SKZ je bila seme, iz katerega je zrasla demokracija, saj je dodala svoj del v mozaik slovenske osamosvojitve. Če boste letos sejali sončnice (še je čas), ali jih zasadili na vrt, se spomnite oz. spomnimo, da je sedaj čas, ko moramo iti za svetlobo in soncem. Brez tega ne bo niti cvetja niti novih semen!
Preobrazba v Slovensko ljudsko stranko
Iz Slovenske kmečke zveze se je nato razvila Slovenska ljudska stranka, ki je nadaljevala poslanstvo svojih ustanoviteljev. SLS je postala glas podeželja, družin in tistih, ki cenimo vrednote dela, družine in domovine, poštenja in skupnosti. Skozi desetletja smo se soočali z vzponi in izzivi, (takšno pač je življenje), a naše poslanstvo je ostalo nespremenjeno: pomagati Sloveniji, da je uspešna, pravična, solidarna in vključujoča država, ponosna na svoje korenine, prijazna in blaga ter dobronamerna do delovnega človeka in njegove družine.
SLS je bila in ostaja stranka, ki povezuje. Povezuje urbano in ruralno, tradicijo in napredek, posameznika in skupnost. V času hitrih družbenih sprememb smo se prilagajali, a nikoli izgubili svojih temeljnih vrednot. Smo odporni, vztrajni, gibki in prilagodljivi razmeram; naša zaveza k trajnostnemu razvoju, ohranjanju narave in podpori lokalnih skupnosti je danes pomembnejša kot kdaj koli prej.
Pomen SLS danes
Danes, ko obeležujemo 37 let od ustanovitve SKZ, se zavedamo, da so izzivi drugačni, a nič manj pomembni. Geostrateški izzivi, globalizacija in protekcionizem, podnebne spremembe, energetska kriza, digitalizacija in družbena polarizacija ter tudi lažne novice, zavajanje in manipulacija od nas zahtevajo modre odločitve, trdno vodstvo in sodelovanje: vseh nas, z istim ciljem, do katerega vodi pot naših skupnih vrednot.
Včeraj smo se udeležili referenduma: za kulturo in proti privilegijem politično določene peščice. Ta referendum je bil simptomatski. Ljudje smo pokazali, da si ne pustimo vzeti svojega, v demokraciji priborjenega glasu; zavrnili smo politično deljenje na priviligirane in takšne, ki naj delajo/mo za slednje. V Sloveniji in SLS želimo, da vsak najde svoje mesto v družbi, kjer cenimo delo in spoštujemo drug drugega ter si pomagamo takrat, ko je hudo.
SLS ni le politična stranka – je skupnost ljudi, ki verjamemo v boljši jutri. Smo dediči poguma Slovenske kmečke zveze in nosilci njene zapuščine ter upajmo, tudi zdrave kmečke pameti. Zato danes ne obeležujemo le preteklosti, ampak tudi zremo v prihodnost.
Zahvala in povabilo k sodelovanju
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, članicam in članom SLS, ki s svojo predanostjo ohranjate našo stranko, našo vizijo in naše vrednote. Hvala vsem, ki ste skozi desetletja prispevali k rasti in vplivu naše stranke; vsem, ki ste vztrajali – zlasti takrat, ko je bilo težko in hvala mladim, ki prinašate sveže ideje in energijo. Hvaležna sem vsem, ki skozi sodelovanje pomagate graditi boljši jutri za nas vse. Bodimo res kot sončnice: svetle in vesele, a vendar trpežne in zrastimo visoko!
Vabim vas, da skupaj nadaljujemo to pot. Naj nas navdihuje pogum ustanoviteljev SKZ in naša zaveza k pravičnosti, solidarnosti in napredku. Naj bo ta obletnica priložnost, da obnovimo svojo zavezo k skupnemu delu za boljšo Slovenijo. Gradimo mostove – ne okope. Iščimo skupne poti – ne razkola. Kot Kosovelov otrok, ki je nesel bogato sončnico na rami, a se je zavedal hkrati njene krhkosti, si prizadevajmo, da bo naša sončnica trdna in se ne bo zlomila, kljub vetru, pač pa jo bomo varno nesli naprej – in jo lahko predali zanamcem.
Hvala Vam, da ste danes z nami. Naj živi Slovenska ljudska stranka – Bog živi Slovensko ljudsko stranko; Bog živi Slovenijo!
