the-ninth-img_6391_medium

Neprimernost javne razstave v Plakatni galeriji Figovec in financiranje vulgarnih vsebin iz strani MOL

Mestna svetnica dr. Tina Bregant bo na ponedeljkovi seji mestnega sveta MOL opozorila na neprimernost javne razstave z naslovom Galop 2002-2022 v Plakatni galeriji Figovec, ki jo zaznamujejo vulgarne, nasilne in žaljive fotografije, vsakodnevno pa so ji izpostavljeni tudi naši najmlajši: Resnično, kaj pomeni fotografija poškodovanega, boleče razkrečenega golega telesa na javni površini? Kaj pomeni samopoškodba spolovila moškega? Estetika grdega, provokativnega, nasilnega, ki je hkrati tudi vulgarno ter žaljivo do ženskega in moškega telesa, ne opominja kot Picassova Guernica, pač pa razgalja vulgarnost ustvarjalca, ki nič hudega slutečega mimoidočega prisili v voajerizem. Tako so celo otroci prisiljeni biti priča nasilnemu dogodku na sliki. Je to torej namerno – izpostaviti otroke nasilju, tudi spolnemu nasilju? Je to bil namen? Ker točno to se je zgodilo. Vsi, ki smo se oktobra sprehodili po ploščadi pred bivšo Metalko in Figovcem, ki je javna površina, na kateri marsikdo od otrok čaka na avtobus, smo bili izpostavljeni nasilju, celo spolnemu nasilju.”

Dr. Tina Bregant bo župana Zorana Jankovića pozvala, da se opisane plakate nemudoma odstrani in javno opraviči za izpostavljenost mimoidočim spolnemu nasilju. Hkrati pa bo Mestni občini Ljubljana postavila naslednja svetniška vprašanja:

  1. Ali je MOL pomagala pri financiranju tega projekta? Nekateri javno dostopni podatki sugerirajo, da je bilo temu tako. Koliko sredstev je namenila MOL temu projektu, kdo je bil predlagatelj in kdo je soglašal z odobritvijo sredstev?
  2. Poleg tega je iz nekaterih javni evidenc razvidno, da MOL in Ministrstvo za kulturo financirata in podpirata takšne razstave in javne predstavitve, ki vključujejo eksplicitne in neprimerne vsebine, kot je to razvidno iz plakatov na trenutni razstavi z naslovom Galop 2002-2022. Prosim za obrazložitev in odgovorne osebe, ki podpirajo tovrstne prakse.
  3. Ali bodo MOL in pristojne institucije ukrepale, da danes, pa tudi v bodoče preprečijo prikazovanje takšnih vsebin na javnih mestih, kjer se jim mimoidoči, tudi če bi želeli, ne moremo izogniti?
Odgovore MOL bomo naknadno objavili. 
Kopija izdelka Kopija izdelka KAMENSEK (11)

 

Primer fotografij iz razstave Galop 2002 – 2022

WhatsApp Image 2024-10-17 at 13.15.39
WhatsApp Image 2024-10-17 at 13.15.37
WhatsApp Image 2024-10-17 at 13.23.03 (1)
WhatsApp Image 2024-10-17 at 13.23.03
WhatsApp Image 2024-10-17 at 13.15.38 (1)
WhatsApp Image 2024-10-17 at 13.15.40

Read More
1697343352810947448554080857768

Mednarodni dan bele palice

Ob današnjem Mednarodnem dnevu bele palice se v Zvezi društev slepih in slabovidnih osredotočajo na izzive, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni, predvsem na področju dostopnosti javnega prevoza.

Letošnje leto je posebno, saj mineva 200 let od objave Brailleve pisave, ki ostaja temeljni kamen za komunikacijo slepih in slabovidnih. Učitelj Brailleve pisave, Janez Mlačnik, poudarja, da kljub napredku tehnologije, kot so računalniki in pametni telefoni, ostaja Braille ključna. “Brailleva pisava in bela palica sta temeljna kamna za držo slepega človeka. Od tu lahko osvajamo svet,” dodaja Mlačnik.

Ob tem dnevu je pomembno, da se zavedamo izzivov, s katerimi se soočajo slepi in slabovidni, ter krepimo podporo in dostopnost njihovih pravic.

Sebastjan Kamenik je za “Iskro tedna” za Štajerski val dejal: “S slepoto se nikdar ne moreš do cela sprijazniti. Sprijazniti pa se moreš do te mere, da z njo lahko živiš, kajti ko enkrat to vzameš kot neljubo dejstvo, potem lahko iščeš druge izzive. Ni pa problem biti slep toliko, kot je problem, da drugi ne sprejemajo tvoje slepote in ti zaradi svojih predsodkov ne dajo priložnosti, da bi nekaj počel”.

Kopija izdelka Kopija izdelka KAMENSEK (4)

Read More
Želel bi si, da končno postavimo ključni razvojni koncept Slovenije, ki ga ne bosta rušili ne leva ne desna politika.

Konsolidacija in razvojni koncept Slovenije: Marko Balažic o izzivih in priložnostih SLS

V nedavnem intervjuju za revijo Reporter je Marko Balažic, predsednik Slovenske ljudske stranke, spregovoril o pomembnih izzivih, s katerimi se sooča stranka, in o političnih ciljih, ki jih želi doseči. Njegove misli so jasne: “Prvi in glavni pogoj za uspeh je konsolidacija stranke. V nasprotnem na volitvah ne bomo sposobni pokazati vsega tistega, kar res znamo in zmoremo, nenazaadnje nas ne bodo jemali resno niti potencialni partnerji”.

Poudaril je tudi, da mora SLS iskati priložnosti za sodelovanje z drugimi strankami na desni sredini, kar pa ne bo preprosto. “Pri načrtovanju naslednjih korakov je pomembno vedeti, kako široko se politični prostor odpira”.

Stranka se zaveda, da v današnjem političnem okolju, kjer so potrebni jasni in smiselni razvojni koncepti, ni prostora za malomarnost. Poleg konsolidacije je Balažic izpostavil še en ključni cilj: “Želim si, da končno oblikujemo ključni razvojni koncept Slovenije, ki ga ne bosta rušili ne leva ne desna politika.” S tem želi SLS postati ključen igralec v oblikovanju prihodnosti Slovenije.

 

Kopija izdelka Kopija izdelka KAMENSEK (3)

Foto: Reporter (Primož Lavre)

Read More
23484981q3B6A6FD7E7CB083334A0E7583A946138_1200

Žalostni prizori

Zadnji prizori iz Slovenske Bistrice, ko občani v vrsti čakajo na to, da bi se lahko vpisali in dobili svojega osebnega zdravnika, so odraz našega razpadajočega zdravstvenega sistema. Vzrok za vrzel v družinski medicini v Slovenski Bistrici je, kot so zapisali, da je maja letos zapustila delovno mesto direktorica, zdravnica družinske medicine, dodatno pa se je konec junija upokojila koncesionarka.

Ob tem je treba takoj povedati, da imajo koncesionarji, ki so del javnega zdravstva, prijavljenih v povprečju več bolnikov, kot zdravniki, ki delajo v zdravstvenih domovih. Ali so se odgovorni do sedaj vprašali, zakaj?

Pomembno dejstvo je, da se mladi zdravniki vse manj odločajo za delo v tej, zelo pomembni veji medicine. Vzroki za to so bili že davnega leta 2000 objavljeni v reviji Lancet, eni izmed najbolj pomembnih strokovnih revij. Ugotovitve so bile jasne: preobremenjenost, prevelika odvisnost od uprave, omejevanje pri delu, slaba možnost napredovanja, vse pogostejše grožnje iz strani pacientov itd.

Ampak za vse to smo bili in smo pri nas gluhi. Raje prisluhnemo neumnostim, ki jih širijo samozvani predstavniki pacientov »Glas ljudstva« z »izjemnim poznavalcem« dela v družinski ambulanti, g. Jenullom. Ta govori o nizkih količnikih, ki naj bi si jih izpogajali zdravniki. Da res je, da so nižji kot pred leti, res pa je tudi, da je delo vse bolj zapleteno zaradi staranja in polimorbidnosti velikega dela pacientov. Res je tudi, da družinske zdravnike ravnanje ZZZS s svojimi predpisi vse bolj oddaljuje od pacienta. Sistem dela tako v družinski ambulanti, kot tudi v bolnišnicah, ne skrbi za to, da bi bila omogočena prepotrebna komunikacija med osebnim zdravnikom in specialistom. Za nameček je zdravnik, ki se »preveč« zanima za svojega pacienta, mnogokrat vzet »kot nadležen sitnež«, kar je del naše kulture. Kot je del naše kulture, oprostite nekulture, izjava dr. Goloba, da nekateri zdravniki ne delajo oziroma si prenaročajo paciente v svoje samoplačniške ambulante. To naj bi izjavljali pacienti. Prosim za podatke! Oprostite! Ampak saj on odloča kdo bo direktor, vlada imenuje svoje ljudi v nadzorne Svete zavodov, ki so dogovorni, če se to res dogaja! Ali morda to razume? Seveda nepravilnosti ne izključujem, želim le poudariti kdo je, če so to dogaja, odgovoren.

Torej! Delo v ambulanti družinske medicine je lepo. Še posebej, če ima zdravnik dovolj časa za pogovor, kar pa omejujejo pravila ZZZS. Delo je nadvse odgovorno, kajti najmanjša napaka, neupoštevanje določenega podatka iz anamneze ali izvida, lahko usodno odloži pravočasno diagnozo. Mnogokrat to delo podcenjujemo tudi specialisti in tudi sami pacienti kaj hitro žele napotnico za specialista. Delo v družinski medicini je pri nas zelo feminizirano in bi se bilo treba vprašati zakaj? Seveda to ni nič slabega, ker je pri delu zdravnic – žena, mater, brez dvoma, dokazano z raziskavami, prisotne več empatije! Žal je pa tudi več izpada na delu in potrebe po nadomeščanju, česar naša zakonodaja oziroma normativi ne upoštevajo.

Razmere za delo so torej slabe in vse manj je interesa za tako delo. Ob tem se najdejo celo nekateri poznavalci razmer v našem zdravstvu in navajajo koliko več zdravnikov imamo pri nas v zadnjih letih. Žal pri tem ne navedejo za koliko se je povečalo število zdravnikov v naših sosednjih državah. Spet gre za eno od manipulacij in ustvarjanje, največkrat neupravičenega, negodovanja na račun zdravnikov.

prim. Janez Remškar, dr. med.

predsednik Zveze upokojencev pri SLS

 

Foto: Sašo Bizjak / Večer

Read More
459953006_946079970897417_6976812399815981455_n

Primorska je bila vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja

Državni svet RS je na predlog državnega svetnika Branka Tomažiča izglasoval odložilni veto na sprejete spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerih bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve.

Poudaril je, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. Tako so po njegovih besedah odločili tudi vsi podpisniki Pariške mirovne pogodbe. Predlagatelji pa po njegovi oceni želijo zakon spreminjati iz ideoloških razlogov, saj se sklicujejo na odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, kjer je uporabljen termin priključite.

Tomažič je v razpravi izpostavil, da z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom priključitve zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona lahko zato sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker italijanski strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno, in ne vrnjeno ozemlje.

Read More
20240913_171725

30 let občine Kobilje

Predsednik SLS Marko Balažic se je udeležil slovesnosti, s katero je občina Kobilje proslavila 30 let obstoja. Ob tem je v imenu stranke čestital županu Darku Horvatu, da z uspešnim razvojem občine ohranja otok slovenstva ob madžarski meji.

Župan Darko Horvat je v nagovoru izpostavil, da je bilo leto 1994 je za Kobilje prelomno: »Zavedam pa se, da smo zaradi priložnosti in hkrati izzivov na neki način danes spet na prelomnici. Demografija, ki nam ne kaže najbolje, je bistveni pokazatelj, da ne smemo zamuditi nobene priložnosti, še naprej se moramo truditi za razvoj in napredek naše občine.«

Poleg predsednika Balažica, so se slovesnosti udeležili tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter drugi vidni politični predstavniki in župani pomurskih občin.

 

Read More
Cesar je gol

Cesar je gol!

Na posvetu o zdravstvu v Državnem svetu RS je dr. Tina Bregant izpostavila številne težave in zablode, s katerimi se sooča slovenski zdravstveni sistem. Zdravstvo v Sloveniji že desetletja trpi zaradi pomanjkanja ustreznega vodenja in zanemarjanja, kar se kaže v nekonsistentnem planiranju infrastrukture, neustrezni kadrovski politiki in deformiranem plačnem sistemu.

Odločevalcem sporoča: “Cesar je gol!” Več o posvetu si lahko preberete na povezavi https://nova24tv.si/dr-bregant-cesar-je-gol/

Read More
66215907

Podobne javne ultimate smo nazadnje slišali v neki drugi tvorbi

Izjava za javnost v povezavi z imenovanjem nove kandidatke za evropsko komisarko Marte Kos.

Evropska unija z načinom imenovanja evropskih komisarjev »od zunaj« zanika temeljni načeli, na katerih je bila osnovana – subsidiarnost in sorazmernost.

Podobne javne ultimate smo nazadnje slišali v neki drugi tvorbi, v EU pa so bili do danes nesprejemljivi.

Žalosti nas, da se Vlada Republike Slovenije ni odločno postavila v bran temeljnim evropskim pogodbam in je z imenovanjem nadomestne kandidatke Marte Kos omogočila bruseljskim birokratom še večjo moč in več centralizacije.

Foto: BoBo/rtvslo.si

Read More
1146183_540071742707104_1903253037_o

Kmet je vedno bil steber slovenskega naroda

Sejem Agra se je odvil v nekem čudnem vzdušju. Podobnem današnjim razmeram v kmetijstvu. Že govori na otvoritvah, ko se je zahvaljevalo živi in neživi naravi, so povedali svoje, predvsem pa so pokazatelj stanja duha med odločevalci, ki s kmetijstvom in pridelavo hrane nimajo niti najmanjšega stika.

Je res tako težko reči: »Hvala kmetje, ker ste. Hvala vam! Brez vas bi bila ta zemlja zaraščena, kulturna krajina grda.« Slovenija brez kmetov ne bi bila biser Evrope, kot ga oglašujejo v sklopu državne promocije turizma v svetu. Zakaj se ne pove direktno, kot je, zakaj je to tako težko? Čemu si zatiskate oči in govorite kot da so nekatere stvari samoumevne, niso samoumevne. Treba je enkrat reči bobu bob.

Zakaj je slovensko kmetijstvo tako razdrobljeno, zakaj ne znamo stopiti skupaj, zakaj vsak s figo v žepu gleda le za svoje koristi, zakaj so razpisi narejeni na način, da si večino denarja razdeli vedno enih in istih 5 % kmetov? Komu je to v interesu? Kdo si želi propad slovenskega malega in srednjega kmeta, ki je bil vedno steber države in predvsem slovenstva? To so vprašanja, na katera bi bilo treba odgovoriti.

Kmetje v Sloveniji smo lastniki 90 % celotne države, smo njen največji delničar, obenem pa se vse stvari, ki se odvijajo v zvezi s kmetijsko politiko, storijo mimo nas. Zakaj se nas nikoli nič ne vpraša oziroma še bolje zakaj mi ne povzdignemo glasu, ker se nas nikoli nič ne vpraša?

Nahajamo se v čudnem apatičnem stanju, ki ga bo potrebno spremeniti, če ne se nam zelo slabo piše. Nihče ne upa več povedati resnice, vse se samo še zavija v celofan, da se ja ne bi kdo komu zameril. Politična korektnost prevladuje pred zdravo kmečko pametjo.

Končno bo treba potegniti črto in si naliti čistega vina. Kdo za vraga se tako zelo boji malega in srednjega kmeta v Sloveniji, da si želi njegovo uničenje. Kdo se boji tradicionalnih vrednot in tradicionalnega podeželskega življenja ter močnih povezanih skupnosti? Kdo financira agendo, ki je naperjena proti kmetijstvu kot smo ga poznali vsa dolga desetletja in stoletja? Kmet je vedno bil steber slovenskega naroda in kot tak naj živi po svoji zdravi kmečki pameti še naprej.

Žiga Kršinar, mladi kmet

Read More
3819l

Zrak v Ljubljani: Med bolj onesnaženimi mesti v Evropi

Ljubljana, ki je pogosto označena kot eno najlepših mest v Evropi, se sooča s hudo onesnaženostjo zraka. Po zadnjih podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), kar povzema portal N1, se je Ljubljana uvrstila na 310. mesto med 372 evropskimi mesti po kakovosti zraka. To pomeni, da je zrak v Ljubljani med bolj onesnaženimi v Evropi.

Glavni problem predstavljajo drobni delci (PM2.5), katerih koncentracija v mestu dosega 15,4 mikrograma na kubični meter. To presega priporočene vrednosti, kar ima lahko resne posledice za zdravje prebivalcev. Drobni delci so namreč tako majhni, da lahko prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok, kar povečuje tveganje za bolezni dihal, srčno-žilne bolezni in prezgodnjo smrt.

Dr. Tina Bregant, mestna svetnica SLS v Mestni občini Ljubljana, je v svoji izjavi opozorila na resnost te situacije: “Če imate v Ljubljani občutek, da dihate slab zrak, to drži. Ljubljana se je uvrstila na 310. mesto od 372 mest v Evropi, ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Koncentracija drobnih delcev v Ljubljani je 15,4 mikrograma na kubični meter zraka. Če želite torej dihati čistejši zrak, bo potrebno v druga mesta: Zagreb, Atene, Rim. Tudi če mislimo, da živimo v najlepšem mestu, zrak v tem mestu ni zdrav…”

Dejstvo, da so prebivalci Ljubljane izpostavljeni takšni stopnji onesnaženosti, je zaskrbljujoče. Kljub lepoti in bogati kulturni dediščini, s katero se mesto ponaša, se moramo zavedati, da zrak, ki ga dihamo, neposredno vpliva na naše zdravje in kakovost življenja.

Read More