SPOROČILO ZA JAVNOST: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA PROTI NOVI KMETIJSKI REFORMI
V Slovenski kmečki zvezi (SKZ) pri Slovenski ljudski stranki smo si po vzoru Avstrije, kjer sistem uspešno deluje, že od osamosvojitve prizadevali za ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). S težavo smo prepričali partnerje v vladi Janeza Drnovška, da je zbornica nujna za ohranjanje slovenskega kmetijstva in njenega razvoja.
Pod duhovnim vodstvom dr. Franca Zagožna, ministra Cirila Smrkolja s poslanci, na čelu s Potočnikom in Tomažičem, ter drugimi, smo leta 1999 sprejeli zakon in ustanovili KGZS. Ta korak je bil nujen v procesu približevanja Evropski uniji: Slovenija se je nahajala v obdobju usklajevanja zakonodaje in inštitucij zahtevam EU (t.i. screening), prav tako je bilo s strani komisarja za kmetijstvo g. Fischlerja sugerirano, da bi ob tako obsežni zakonodaji s področja kmetijstva, veterine in ribištva, Slovenija morala imeti reprezentativnega zastopnika kmetov in ribičev. Obenem pa je država morala zagotoviti, da bo kmetijska svetovalna služba delovala neodvisno in nepristransko od izvršne oblasti, kar zahtevajo tudi trenutni predpisi EU. To znotraj ministrstva ni moglo biti in ne more biti zagotovljeno.
Zbornica je do danes delovala v dobrobit kmetstva, prehranske varnosti in varovanja okolja. Zato ji je večina vlad tudi nasprotovala, saj so videle, da je kmet dobro organiziran, napreden in da z njim ne morejo manipulirati. Kar nekaj ministrov si je zbornico skozi vprašanje financiranja hotelo podrediti. Takšna dejanja so bila v preteklosti že označena kot neodgovorna.
KGZS je bila tista organizacija, ki je prispevala k uspešnemu prehodu v EU, tista organizacija, ki je uspešno implementirala tako ukrepe SKP za slovensko podeželje, kot pripomogla k prilagoditvi kmetij novim predpisom. Pri tem je poglavitno vlogo igrala ravno kmetijska svetovalna služba. Njena vloga je dosti bolj pomembna, kot jo s spremembo zakona o kmetijstvu vidi ministrstvo. To je žalostno in zaskrbljujoče.
Novela novega Zakona o kmetijstvu želi iz kmetijske zbornice prenesti strokovne službe na ministrstvo. To nas vrača v obdobje, predno je Slovenija naredila prve korake proti vstopu v EU. Zato odločitvi nasprotujemo in menimo, da je za kmetijstvo in državo škodljiva. Prepričani smo, da gre izključno za politično odločitev, ki se jo želi obleči v strokovna oblačila, ta oblačila pa so preveč prozorna, da bi se skril pravi namen odločitve.
Zbornica na ta način ne bo več v službi kmeta, ampak bo postala podrejena politiki, ki jo ne bo usmerjala strokovno, ampak politično. To je slabo za kmetovanje, pridelavo hrane, in zagotavljanje prehranske varnosti. Na način prenosa bomo napravili dodatnih 350 državnih birokratov, od katerih ne bo pravega učinka.
Kmetijstvo je občutljiva panoga. Če izgubimo kmete in kmetijsko zemljo, izgubimo tudi prehransko suverenost. A kaj, ko kmetijsko politiko danes vodijo nevladne organizacije, ki jim ni mar za prehransko varnost, obdelano in kultivirano podeželje, ampak jim je mar le za svoje eksibistične enostranske poglede na življenje.
Zato v Slovenski kmečki zvezi izredno nasprotujemo takemu početju in nasprotujemo tem rešitvam, kakor tudi načinu sprejemanja obsežnega paketa zelo pomembne kmetijske zakonodaje. V pripravo katere ključni deležniki v kmetijstvu niso bili vključeni.
Slovenka kmečka zveza
Branko Tomažič
Ciril Smrkolj
Igor Hrovatič