1. oktober: mednarodni dan starejših

1. oktobra 2024 so starejši ljudje v središču pozornosti po vsem svetu, in to že od leta 1990, ko so Združeni narodi 1. oktober razglasili za »mednarodni dan starejših«. Na ta dan posvetimo svojo pozornost starejšim, njihovim zmožnostim in potencialom, spoštovanju njihovih človekovih pravic, njihovim potrebam in tudi pričakovanjem.

Kot Evropska zveza starejših (ESU), spodbujamo to globalno gibanje in poudarjamo vlogo starejših v družbi ter krepitev pravic vsakogar do dostojne starosti brez diskriminacije. Hvaležni smo za to, kar so prejšnje generacije zgradile na področju človekovih pravic in blaginje. Prihodnosti ne moremo jemati za samoumevno.

Zavzemamo se za ustvarjanje vključujočih, trajnostnih in demokratičnih družb za vse v našem vsakdanjem življenju.

V veselje nam je izraziti sodelovanje in upanje starejših za ohranjanje osnovnih vrednot človekovega dostojanstva, demokracije in solidarnosti za ustvarjanje blaginje za vse generacije, tako da nihče ne zaostaja.

Spodaj najdete splošen uvod v 34. mednarodni dan starejših Združenih narodov. Upamo, da vas lahko navdihne, da ustvarite praznovanje na ta dan.

 

DOPIS ESU IN EPP OB PRAZNOVANJU 1. OKTOBRA

Stefaan Vercamer – Patrick Penninckx

Predsednik ESU – generalni sekretar ESU

 

Glavni izzivi

V zadnjih letih se Evropska unija sooča z velikimi geopolitičnimi spremembami in vrsto kriz ter izzivov brez primere, kot je bila pandemija COVID-19, hitro razvijajoče se podnebne krize in degradacija okolja, posledice ruske agresivne vojne proti Ukrajini ter naraščajoče globalno tekmovanje. EU priznava, da sta gospodarski in socialni napredek prepletena, države članice pa so nedavno priznale potrebo po bolj vključujoči in trajnostni gradnji družbe.

To pomeni, da se mora naša družba odzvati na današnje izzive dolgoživosti. Ne smemo gledati na »staranje« le kot na breme. Nasprotno, prispevek starejših v naših družinah in širši družbi, tudi na gospodarskem področju, v smislu razmišljanja in aktivnosti, na primer kot prostovoljcev, je neprecenljiv. Naša družba mora na starejše ljudi pogledati z “novimi” očmi. To pomeni, da nanj gledamo kot na dimenzijo v življenjskem toku in da tudi v skrbi drug za drugega rezerviramo mesto v našem razmišljanju, delovanju in ureditvi našega življenjskega okolja.

Upamo in pozivamo novo Evropsko komisijo, da nadaljuje politične trende na področju demografskih sprememb z izvajanjem strategije EU za oskrbo ter vključevanjem vizije o staranju kot vidika celotnega poteka življenja, ob upoštevanju kompetenc različnih ravni politik ter razlik med regijami in lokalnimi tradicijami.

Krepitev sistemov oskrbe in podpore

Glede na globalni demografski premik k dolgoživosti in kljub dejstvu, da so starejši pogosto zdravi do visoke starosti, se veča potreba po različnih oblikah oskrbe in socialno podpornih storitvah. Poleg tega sodelovanje v družbi ni odvisno le od zdravja, ampak tudi od okolja, v katerem živimo.

Desetletja smo bili priča spreminjajočemu se okolju, ki zajema široko paleto potreb po plačani in neplačani podpori, tako v formalnih kot neformalnih nastavitvah. Potreba po specializirani oskrbi je postala sestavni del širših zdravstvenih zahtev staranja. To je še posebej kritično za starejše osebe z boleznimi, kot je demenca, ki je glavni vzrok za odvisnost od nege in invalidnost v starosti po vsem svetu. Med naraščajočim povpraševanjem po dolgotrajni oskrbi število negovalcev ne sledi potrebam. Ti primanjkljaji pomenijo velik problem za starejše, ki potrebujejo oskrbo in nego, saj žal nimajo dostopa do kakovostne dolgotrajne oskrbe.

Po vsem svetu je nujno treba razširiti možnosti usposabljanja in izobraževanja na področju geriatrije in gerontologije za zdravstvene delavce, socialne delavce in neformalne oskrbovalce, ki delajo s starejšimi osebami.

Ponovni razmislek o pristopih k sistemom oskrbe in podpore bo koristil današnjim starejšim, tistim, ki zanje skrbijo, in tudi prihodnjim generacijam starejših. Nega in podpora starejšim morata biti prilagojeni potrebam, vrednotam in željam oseb, ki potrebujejo nego, ter potrebam negovalcev. Morali bi preseči izključno medicinski vidik oskrbe, poznati in sprejeti pot posameznika skozi življenje, ki vključuje tudi njegovo kulturo, življenjsko zgodbo, mrežo socialne podpore in identiteto.

Države članice bi si morale prizadevati za bolj pravičen, na osebo osredotočen pristop k oskrbi in varovanju človekovih pravic tako skrbnikov kot oseb, ki potrebujejo nego. Ta pristop bi moral delovati v vladah, civilni družbi, skupnostih in gospodinjstvih, tudi v zasebnem sektorju, da bi zadovoljili potrebe po zagotavljanju formalne in neformalne oskrbe.

Dragi prijatelji in sodelavci,

Pridružimo se svetovnemu praznovanju letošnjega mednarodnega dneva starejših, 1. oktobra, ki ga organizirajo Združeni narodi, in se osredotočimo na temo »Dostojanstveno staranje in pomen krepitve sistemov oskrbe in podpore za starejše po vsem svetu«.

ZN nas vabijo k razpravi o politikah, zakonodaji in praksah, ki krepijo oskrbo in podporne sisteme za starejše, ter o potrebi po razširitvi usposabljanja in izobraževanja na področju geriatrije in gerontologije, reševanju svetovnega pomanjkanja negovalnih delavcev in prepoznavanju raznolikih prispevkov negovalcev.

Naj poudarimo pomen varovanja človekovih pravic tako starejših kot negovalcev, spodbujajmo pristope k oskrbi, osredotočene na osebo, ki spoštujejo dostojanstvo, prepričanja, potrebe in zasebnost starejših ter njihovo pravico do odločanja o njihovi oskrbi in kakovosti njihovega življenja.

Pokličimo k zaščiti človekovih pravic starejših po vsem svetu.

Spodbujajmo kakovostno zdravstveno varstvo, medgeneracijski dialog in večjo vključenost starosti prijazne družbe za vse.