fotokongres1

NOVIČNIK MAJ 2025

Nagovor predsednice dr. Tine Bregant.

Spoštovane članice in člani SLS,

Mesec maj je naokoli! V enem mesecu se lahko zgodi mnogo – in pri nas v Slovenski ljudski stranki se je res zgodilo veliko reči. Imeli smo že dve seji IO in konstitutivno sejo GO s spremembo poslovnika; obisk EPP v tujini in uspešno referendumsko kampanjo; številne intervjuje, sestanek z našimi župani v Ljubljani in obeležitev obletnice Slovenske kmečke zveze. Pričeli smo  s finančno analizo in sanacijo stranke. Ob tem potekajo številni dogodki po naših regijskih in tudi občinskih odborih. Marsikdo me ustavi, širom po Sloveniji in z upanjem čaka, da pridemo v parlament! To bomo le, če se bomo povezali in skupaj nadaljevali pot, s katero je marsikdo izmed Vas pričel že pred desetletji. Hvala Vam za to!

Z nekaterih dogodkov imamo slike, ne pa z vseh. Prilagamo nekaj slik iz dogodkov, ki ste si jih udeležili in jih lahko delite po socialnih omrežjih. Pošljite nam še vaše slike (po eno ali dve), ki jih bomo v tajništvu lahko pokazali v našem naslednjem novičniku. 

Pred nami je mesec junij, s številnimi srečanji odborov; srečali se bodo tudi naši zelo dejavni in agilni upokojenci. Prosimo, da nam sporočite v tajništvo, kdaj imate pomemben dogodek – npr. občinski praznik, ki ga lahko kombiniramo s srečanjem regijskega odbora in tudi, če se le da, obiskom predsednice oz. podpredsednic. Podelite z nami (pošljite v tajništvo),  zanimive slike ali utrinke (tudi uganke, kot smo zadnjič ugotavljali na Štajerskem), z vaših srečanj in dogodkov. Če potrebujete vsebinsko pomoč za lokalni časopis, nam sporočite. Morda potrebujete kakšno zgodovinsko dejstvo, kakšen nasvet ali vsebino, ki bi jo radi podelili v lokalnem časopisu. Z veseljem bomo pomagali.

Prejemamo tudi prošnje za nove člane, kar nas veseli. Pripravljamo posodobljen seznam članov, kjer vas bomo prosili za pomoč: v občinskih odborih boste pregledali članstvo, spomnili zamudnike na plačilo članarine ter pozvali ožje družinske člane – naše simpatizerje – na plačilo polovičke. 

Pripravljamo pogovorna srečanja s predsednico, kjer bomo veseli naših članov, pa tudi vabljene goste – simpatizerje oz. ljudi, ki so z nami pripravljeni deliti vizijo razvoja Slovenske ljudske stranke in Slovenije: tako v besedah, kot v dejanjih. Priporočamo se za vsebinske razmisleke, pobude in delovanje v strateškem svetu, kot smo se pogovarjali na seji GO v Litiji.

Bliža se poletje in tudi kmalu vroči dnevi. Preden gremo vsi skupaj na zasluženi dopust je tu še mesec julij, kjer lahko še organiziramo kakšno zanimivo reč: pohodi v naravo in pikniki v naši lepi zeleni Sloveniji so prijetna alternativa formalnim druženjem.

Veliko dela za začetek – a z vami je mogoče veliko!  Vaša predsednica dr. Tina Bregant

Predsednica SLS
Dr. Tina Bregant

Konstitutivna seja Glavnega odbora v Litiji

Konstitutivna seja Glavnega odbora SLS je potekala 28. maja 2025 v Litiji.

Navzoče je pozdravil dolgoletni župan SLS, Franci Rokavec, ki občino uspešno vodi že peti mandat. Predstavil je ključne pretekle dosežke in prihajajoče projekte ter izpostavil odprtje Muzeja Rudnik Sitarjevec Litija, ki ga je označil kot kulturno vrednost in priporočil ogled.

Glavni odbor je na seji potrdil poslovnik, izvolil eno podpredsednico in dva podpredsednika ter oblikoval petčlansko Statutarno-pravno komisijo.

Predsednica stranke je v uvodnem nagovoru poudarila pomen enotnosti in nujnost vrnitve SLS v državni zbor. Predstavila je delo Izvršilnega odbora in tajništva v obdobju od kongresa ter seznanila člane Glavnega odbora s trenutnim stanjem v stranki in njenimi programskimi izhodišči.

Ob tem je prisluhnila mnenjem članov in jih povabila k sooblikovanju prihodnosti stranke.

Skupaj zmoremo!

Klub županov SLS

V maju je bil sklican tudi Klub županov SLS. Župani so izpostavili potrebo po napredku na področju infrastrukturnih izzivov in težav lokalne samouprave. Opozorili so na pomanjkanje posluha s strani državnih odločevalcev, kar občutno otežuje razvoj občin. Izrazili so tudi željo po tesnejšem sodelovanju s predsednico, ki se je sestanka udeležila. Skupaj so v odprtem dialogu iskali možne rešitve za izzive, s katerimi se soočajo občine.

Tokrat je Klub županov zasedal v Mahrovi hiši v Ljubljani. Danes je ta zgradba v lasti Mestne občine Ljubljana, nekoč pa je v njej delovala Mahrova trgovska šola, kjer je pouk potekal dvojezično – v nemščini in slovenščini. Še prej, v začetku 19. stoletja, je zgradba služila kot hotel in poslovni prostori. V tem obdobju je v teh prostorih deloval tudi dr. France Prešeren, ki je med drugim zapisal:

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi,
ak klasik bil bi vsak pisar,
kdor nam kaj kvasi.

Novo vodstvo Mestnega odbora SLS Celje.

V začetku meseca je MO Celje izvolil novega predsednika in s tem naredil velik korak k pomladitvi ter okrepitvi lokalnega vodstva SLS. Dogodka sta se udeležili tudi predsednica SLS dr. Tina Bregant in podpredsednica SLS Mihaela Rožej. Z nagovori sta izrazilo podporo in čestitke novemu predsedniku Slaviši Golincu ter se zahvalili dosedanjemu predsedniku. Posebej sta izpostavili pomen vztrajnosti in predanega dela.

Seja Regijskega odbora Ptuj-Ormož

Konec maja je potekala redna seja RO Ptuj-Ormož, ki jo je gostil občinski odbor Kidričevo. Vodila jo je podpredsednica stranke in predsednica regije Suzana Lara Krause. Zbrane je nagovorila tudi predsednica SLS dr. Tina Bregant in pohvalila dobro delovanje članov ter uspehe, ki so jih dosegli na lokalnem območju.

37. Obletnica ustanovitve SKZ

12. maja 1988 je bila v hotelu Union ustanovljena Slovenska kmečka zveza – prva demokratična politična stranka po 2. svetovni vojni na Slovenskem. Ta pogumni korak je bil temelj za svobodo in samostojnost Slovenije.

Iz SKZ je zrasla Slovenska ljudska stranka, ki še danes povezuje podeželje in mesto, tradicijo in napredek. Ob 37. obletnici se zahvaljujemo vsem, ki gradite pravično in solidarno Slovenijo.

Read More
storm

Toča opustošila Goričko: Medved opozarja na premalo sredstev, Kralj poziva k večji podpori države

Toča opustošila Goričko: Medved opozarja na premalo sredstev, Kralj poziva k večji podpori države

Goričko, 3. junij 2025 – Hud naliv s točo je na območju Goričkega pustil opustošenje. Po besedah očividcev in strokovnjakov so bile številne poljščine in pridelki popolnoma uničeni. Na problematiko neučinkovite protitočne obrambe sta danes opozorila državni svetnik iz vrst SLS Anton Medved in vodja obrambe pred točo v Letalskem centru Maribor Darko Kralj.

Medved: Eno letalo je za celotno državo premalo

Državni svetnik Anton Medved je izrazil zaskrbljenost nad aktualnim stanjem protitočne obrambe v Sloveniji. Pohvalil je dejstvo, da imamo v ključnih trenutkih na voljo vsaj eno letalo za posipavanje oblakov, vendar je opozoril, da je to za celotno državo enostavno premalo.

Pravi, da bi za zaščito celotnega območja Slovenije potrebovali več letal, vključno z dvomotornim letalom, ki omogoča učinkovitejše posipavanje nevihtnega oblaka od zgoraj. Izpostavil je, da so pri zaščiti pred točo mnogi deležniki, zlasti kmetje, prepuščeni sami sebi. Ob tem je kritičen do dela stroke, ki opozarja na okoljsko škodljivost posipavanja oblakov z srebrovim jodidom.

»Veliko bolj škodljivo za kmetijstvo, gospodarstvo in posameznike je razdejanje, ki ga za sabo pusti toča. Stroka bi morala ob takšni škodi, kot se je zgodila na Goričkem, temeljito premisliti o svojih stališčih,« je dodal. Poudaril je, da so klimatske spremembe realnost in da imajo vse večje posledice, kmetje so jim prepuščeni na nemilost, stroka in država pa realnosti ne sledita. »Tako država kot stroka morata narediti vse, kar je v njuni moči, da nam vsem pomagata pri tranziciji in prilagajanju na novo realnost,« je pozval.

Dodaja, da sredstva za protitočno obrambo ostajajo enaka že več let – okoli 280.000 evrov letno –, medtem ko stroški izvajanja obrambe naraščajo. Pravi, da se morata vključiti tudi ministrstvi za gospodarstvo in okolje in pomagati pri reševanju vse večje problematike.

Opozoril je še, da so zavarovanja za uničene pridelke zaradi toče za kmete pogosto predraga in nezadostna, zato je nujna sistemska podpora. Ob tem sočustvuje z vsemi prizadetimi na Goričkem in zahteva, da se dogodek s točo razglasi za elementarno nesrečo ter sanira iz državnega proračuna.

Kralj: Brez podpore države ne moremo več obvladovati naravnih pojavov

Vodja oddelka za obrambo pred točo v Letalskem centru Maribor Darko Kralj je potrdil, da so njegovi sodelavci nevarnost toče zaznali že dan prej. V Avstriji se je namreč začela oblikovati multicelica, ki je nato prešla mejo in se razbesnela nad Goričkim.

Pravi, da je avstrijska ekipa oblak začela obdelovati s srebrovim jodidom, a najprej ni kazalo, da bo sistem prešel mejo. Ko se je to zgodilo, je že šlo za močno multicelico, ki je z njihovimi zmogljivostmi niso mogli več obvladati.

Kralj je opozoril, da imajo na voljo premalo opreme in kadrov, da bi se učinkovito spopadli s takšnimi vremenskimi pojavi. Kljub temu so tisti dan v Prekmurju uspeli preprečiti razvoj še ene nevarne nevihte.

»Soočamo se z nevihtami, kakršnih v preteklosti nismo poznali. Žal pa država za ta pojav nima posluha – sredstva ostajajo enaka, tehnologija zastarela, novih letal ni.«

Izpostavil je tudi pomanjkanje meddržavnega sodelovanja z Avstrijo. Edina oblika sodelovanja je t. i. »gentlemanski dogovor«, ki slovenskim letalom omogoča prelet avstrijskega zračnega prostora, ne pa tudi skupnega ukrepanja pred vstopom nevihtnih sistemov v Slovenijo.

Kralj je potrdil, da so tudi letos oddali prijavo o škodi in znova opozorili na nevzdržnost trenutnega sistema. »Delamo vse, kar lahko, z omejenimi sredstvi, ki so nam na voljo,« je še dodal in izrazil obžalovanje zaradi škode, ki jo je tokratna ujma povzročila na Goričkem.

Read More
2025-04-26-SLS-kongres-94

Kongres SLS 26.4.2025

Zakaj smo danes tu? Da si nastavimo zrcalo! Da! Ali ga potrebujemo? Da! Zakaj? Glede na uspehe in prisotnost na državnem  nivoju v preteklosti in upad v sedanjosti je potrebno, brez sprenevedanja, olepšav, pokazati na vzroke za tako stanje!

Leta 1992 smo dobili samostojni 103 000 glasov in 10 mandatov v DZ, leto 1996 je bilo izjemno, saj smo dobili 207 000 glasov in 19 poslancev. Že naslednje leto, ko smo nastopili z enotno listo SLS in SKD smo dobili 102000 glasov, za tem pa je šlo vse navzdol ne glede na to s kom smo se povezovali (2008 z SMS, leta 2011 smo bili lista Radovana Žerjava, do leta 2022, kos smo šli na volitve pod imenom Povežimo Slovenijo. Dejstvo je, da smo 2014 izpadli iz parlamenta, in se do danes tudi vanj nismo vrnili. Ankete nam v tem času ne kažejo dobro in do sedaj se niso velikokrat zmotile, če nam je všeč ali ne!

Do sedaj smo se vedno tolažili z »uspehi« na lokalnem nivoju. Te volitve so manj povezane z državno politiko! Ali smo se kdaj vprašali kaj in kako se ureja na lokalnem oziroma kaj je pomembno na državnem nivoju? Na lokalnem nivoju so naši predstavniki poznani. Večina, tudi tisti, ki so začeli pri nas in sedaj ne nastopajo več pod oznako SLS, so pokazali sposobnost usklajevati in izvajati interese lokalnih skupnosti, bili so pošteni in pridobili so si zaupanje volivcev.  In zakaj ne uspevamo več na državnem nivoju? Zelo pomembno vprašanje. Več kot očitno je, da nam število privržencev pada, to kažejo rezultati volitev v zadnjih letih in do danes se nismo uspeli pobrati (ankete).

Prva in za mene je izjemno pomembna je ocena prof. dr. Umka, ki je ocenil, da bodo naslednje volitve uspeh, če pridemo v DZ in verjetni konec, če nam to ne uspe! Ljudje se zbirajo okoli in podpirajo uspešne, tiste na katere lahko računajo, da bodo izpolnjevali njihove, najprej težave in nato tudi interese. Z našim trenutnim delom, ko nam ne delujejo odbori, ko nam druge, sorodne stranke, jemljejo veter iz jader, ko si ne zaupamo niti sami med seboj, ko zapisniki ne povzemajo vseh diskusij, pohvalnih, kritičnih, a vsaj sam tako menim, dobronamernih, ko zapisnik zadnje seja IO SLS, ni za vse člane SLS, nimamo kaj iskati v DZ. Ob tej kritičnosti do sebe, moram omeniti, da niti ne potrebujemo nenaklonjenih medijev, ker si jamo kopljemo sami!

Torej kdo so naši volivci? Kmetje? Nisem prepričan, še toliko manj, ker smo izgubili tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico! Zakaj? Kje se bomo lotili izziva: vrnitve SLS v DZ? Ali smo morda že preveč zašli? NE! Nikdar v politiki ne smemo, še posebej ne v primeru, ko se spet povsod dviguje rdeča zvezda, popuščati! Vrača se enoumje, tudi na RTV SLO, z redkimi izjemami. Če ne misliš kot misli g. dr. Robert Golob, si fašist. On pa si brez kritike na RTV SLO ali v Delu, lahko privošči pozivati k bojkoti udeležbe na referendumu! Ali si lahko predstavljate, kaj bi naredili švicarski državljani ob takem pozivu? Mi  pa kar stoično prenašamo vse kar si izmislijo Gibanje Svoboda in Levica. Ali želimo še enkrat hoditi po isti poti, po kateri so šli naši starši? Doživeli so revolucijo, medvojne in povojne likvidacije. Sedaj mi slišimo le še o narodnoosvobodilnem boju, nič več o revoluciji! Zakaj potem likvidacije? 

Premislimo kje in kako se lotiti zlaganosti Gibanja Svobode in Levice? Bahajo se z sprejetjem novih zakonov o sistemu plač v javnem sektorju, zakonu o kakovosti in varnosti v zdravstvu, zakonu o zdravstveni dejavnosti. Ne bo potrebno čakati dolgo, da bomo razočarani! Zakaj? Ker se stvari spet lotevamo v maniri »egalitarnosti«, skratka na osnovi »vsi smo enaki, vsi smo tovariši, a ne glejte nas, ki smo malo bolj enaki in imamo nekaj več »

Dr. Janez Remškar

Predsednik Zveze upokojencev SLS

Read More
1000014743

Nagovor predsednice SLS ob 37. letnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze

 

Spoštovane gostje in gosti, drage prijateljice in prijatelji,

Dne 12. maja 1988, se je v hotelu, kjer danes stojimo, zgodil zgodovinsko pomemben dogodek. Ustanovljena je bila Slovenska kmečka zveza, prva demokratična, politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Tako so kmetje dobili svojo prepoznavnost. Ta pogumni korak je zaznamoval začetek poti k svobodi, demokraciji in samostojnosti, ki jo danes živimo. Zbrani smo, da obeležimo ta zgodovinski mejnik, hkrati pa se ozremo na pot, ki nas je pripeljala do današnjega dne in se obrnemo v prihodnost.

Naj najprej pričnem s prostorom, kjer se nahajamo – zgradbo hotela Union. Gradnja se je pričela aprila 1904, po načrtih  izkušenega avstroogrskega – tudi sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša. Gradnja je potekala hitro – otvoritev hotelskega kompleksa je bila že 28. oktobra 1905. Investitor je bila Delniška družba Union. Ne bomo komentirali, zakaj danes traja toliko časa, da zgradimo karkoli, kajne? Ko pogledamo stavbo, ulično pročelje sledi klasičnim kompozicijskim načelom;  krasijo jo rastlinski secesijski motivi. Izstopajo nizi sončnic. Sončnice, ki se obračajo za soncem, in nas tudi obdarijo z oljnim zlatom,  polnim vitamina E, ki ščiti naše celice pred oksidativnim stresom, naj nas spomnijo na nas. Tudi mi, ki smo se danes tu zbrali, se oziramo v preteklost po izkušnje, znanje in modrost, a se ob tem vendarle – kot sončnice, oziramo za svetlobo prihodnosti.

Začetki Slovenske kmečke zveze

Slovenska kmečka zveza ni bila zgolj politična pobuda – bila je glas tistih, ki so verjeli v pravičnost, svobodo in dostojanstvo slovenskega človeka in slovenskega kmeta. V času, ko je enopartijski sistem dušil raznolikost misli, so kmetje, delavci in intelektualci stopili skupaj, da bi uveljavili demokratične vrednote. Vedeli so, da različnost bogati in da enoumje – in monokultura, ko ene vrste rastlin izčrpavajo hranilne snovi v tleh, hitro se lahko začnejo pojavljati bolezni in razni škodljivci, škodujejo blaginji naroda. Pod vodstvom vizionarjev, kot je bil Ivan Oman, obdan s prijatelji: prof. dr. Francem Zagožnom, bratoma Ivanom in dr. Jožetom Pučnikom ter njihovimi nasledniki, med katerimi smo danes tudi mi, je Slovenska kmečka zveza postala simbol upora in upanja. Njen pomen presega zgolj politično organizacijo. Bila je spontano, samoniklo, trpežno  in zdravo gibanje, ki je Slovencem vrnilo vero v lastno moč in sposobnost oblikovanja prihodnosti.

Spominska plošča, pred katero stojimo, nas opominja na pogum tistih, ki so tvegali veliko, da bi omogočili svobodno izražanje in politično pluralnost. V  času enoumja je bilo tveganje bilo povezano z ekonomsko, a celo fizično varnostjo celotne družine. Dr. Jože Pučnik je bil v času komunizma najbolj znan slovenski politični oporečnik, ki je moral zaradi pritiskov oblasti zapustiti svojo domovino, a se je vrnil in pomagal Slovenijo vrniti tja, kamor je vedno spadala: v srednjeevropsko demokracijo. SKZ je bila seme, iz katerega je zrasla demokracija, saj je dodala svoj del v mozaik slovenske osamosvojitve. Če boste letos sejali sončnice (še je čas), ali jih zasadili na vrt, se spomnite oz. spomnimo, da je sedaj čas, ko moramo iti za svetlobo in soncem. Brez tega ne bo niti cvetja niti novih semen!

Preobrazba v Slovensko ljudsko stranko

Iz Slovenske kmečke zveze se je nato razvila Slovenska ljudska stranka, ki je nadaljevala poslanstvo svojih ustanoviteljev. SLS je postala glas podeželja, družin in tistih, ki cenimo vrednote dela, družine in domovine, poštenja in skupnosti. Skozi desetletja smo se soočali z vzponi in izzivi, (takšno pač je življenje),  a naše poslanstvo je ostalo nespremenjeno: pomagati Sloveniji, da je uspešna, pravična, solidarna in vključujoča država, ponosna na svoje korenine, prijazna in blaga ter dobronamerna do delovnega človeka in njegove družine.

SLS je bila in ostaja stranka, ki povezuje. Povezuje urbano in ruralno, tradicijo in napredek, posameznika in skupnost. V času hitrih družbenih sprememb smo se prilagajali, a nikoli izgubili svojih temeljnih vrednot. Smo odporni, vztrajni, gibki in prilagodljivi razmeram; naša zaveza k trajnostnemu razvoju, ohranjanju narave in podpori lokalnih skupnosti je danes pomembnejša kot kdaj koli prej.

Pomen SLS danes

Danes, ko obeležujemo 37 let od ustanovitve SKZ, se zavedamo, da so izzivi drugačni, a nič manj pomembni. Geostrateški izzivi, globalizacija in protekcionizem, podnebne spremembe, energetska kriza, digitalizacija in družbena polarizacija ter tudi lažne novice, zavajanje in manipulacija  od nas zahtevajo modre odločitve, trdno vodstvo in sodelovanje: vseh nas, z istim ciljem, do katerega vodi pot naših skupnih vrednot.

Včeraj smo se udeležili referenduma: za kulturo in proti privilegijem politično določene  peščice. Ta referendum je bil simptomatski. Ljudje smo pokazali, da si ne pustimo vzeti svojega, v demokraciji  priborjenega glasu; zavrnili smo politično deljenje na priviligirane in takšne, ki naj delajo/mo za slednje. V Sloveniji  in SLS želimo, da vsak najde svoje mesto v družbi, kjer cenimo delo in spoštujemo drug drugega ter si pomagamo takrat, ko je hudo.

SLS ni le politična stranka – je skupnost ljudi, ki verjamemo v boljši jutri. Smo dediči poguma Slovenske kmečke zveze in nosilci njene zapuščine ter upajmo, tudi zdrave kmečke pameti. Zato danes ne obeležujemo le preteklosti, ampak tudi zremo v prihodnost.

Zahvala in povabilo k sodelovanju

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, članicam in članom SLS, ki s svojo predanostjo ohranjate našo stranko, našo vizijo in naše vrednote. Hvala vsem, ki ste skozi desetletja prispevali k rasti in vplivu naše stranke; vsem, ki ste vztrajali – zlasti takrat, ko je bilo težko in hvala mladim, ki prinašate sveže ideje in energijo. Hvaležna sem vsem, ki skozi sodelovanje pomagate graditi boljši jutri za nas vse. Bodimo res kot sončnice: svetle in vesele, a vendar trpežne in zrastimo visoko!

Vabim vas, da skupaj nadaljujemo to pot. Naj nas navdihuje pogum ustanoviteljev SKZ in naša zaveza k pravičnosti, solidarnosti in napredku. Naj bo ta obletnica priložnost, da obnovimo svojo zavezo k skupnemu delu za boljšo Slovenijo. Gradimo mostove – ne okope. Iščimo skupne poti – ne razkola. Kot Kosovelov otrok, ki je nesel bogato sončnico na rami, a se je zavedal hkrati njene krhkosti, si prizadevajmo, da bo naša sončnica trdna in se ne bo zlomila, kljub vetru, pač pa jo bomo varno nesli naprej – in jo lahko predali zanamcem.

Hvala Vam, da ste danes z nami. Naj živi Slovenska ljudska stranka – Bog živi Slovensko ljudsko stranko; Bog živi Slovenijo!

 

Read More
remškar

Prošnja, poziv, k udeležbi na referendumu!

Spoštovane Slovenke in Slovenci!

Pred nami je zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke!

Referendumsko vprašanje je: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30 .1.2025.

V referendumu gre najprej za to, da se odločamo o tem kaj sploh je izjemen dosežek, umetnost in v nadaljevanju tudi za to, ali nas sedanja oblast res lahko preglasi in nam vsili, zaradi svoje absolutne prevlade v parlamentu, s čemerkoli kar si izmisli!

Najprej vprašanje: kaj je ali naj bi bila umetnost? Citiram, upokojenega profesorja na akademiji z likovno umetnost, doktorja filozofije, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter v preteklosti predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki odloča o nagradah, citiram:

»V umetnosti se odraža bolezen današnjega časa, težnja, da bi preproste domislice, gege, provokacije, ekscese in ekstravagance, predstavili kot vrhunske umetniške dosežke. Zato je pomembno, da do umetnosti nimamo brezbrižnega, nezahtevnega, nekritičnega odnosa! Za vrhunsko umetnost ne gre sprejemati vsega, kar kot tako razglase mediji in družbene, tudi »umetniške« elite!

Profesor dr. Muhovič nadaljuje: »Tako se je zgodilo, da so pred časom na dražbi umetnin v New Yorku prodali za okoli 6 milijonov EUR-ov  delo, »umetnino« g. Maurizia Cattelana z naslovom COMEDIAN, banano z lepilom prilepljeno na zid. Če prodaš banano vredno 1 EUR – o, prilepljeno na zid za 6 milijonov EUR- ov, je to izgleda, velik umetniški uspeh«, konec citata

Spoštovani iz nas se norčujejo!. Naredimo temu konec. Iz nas se norčuje sedanja vlada, z ministrico Asto Vrečko,  na čelu, ki nam žele prodati marsikaj kot visoko umetnost in »umetnikom« zagotoviti visoke pokojnine. Uprimo se temu in glasujmo PROTI zakonu, ki bi omogočal takim »umetnikom« dodeljevanje posebno visokih pokojnin iz proračuna države, torej iz vašega denarja!

POZOR! Na nedeljskem zakonodajnem referendumu o dodatku k pokojninam za »izjemne umetniške dosežke« bo lahko glede na zadnje podatke notranjega ministrstva, ki jih je konec meseca objavila Državna volilna komisija (DVK), glasovalo 1.692.455 volilnih upravičencev. To pomeni, da bo za zavrnitev zakona moralo glas proti oddati vsaj 338.491 volivcev. Po zakonskih določbah, ki veljajo od ustavnih sprememb leta 2013, je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Spoštovani! Z udeležbo poskrbimo za to, da odgovorimo predsedniku vlade, ki nas nagovarja naj se referenduma ne udeležimo. S tem dokazuje, da je daleč od demokrata. Je produkt priviligiranih, sicer bistrih otrok  staršev, pripadnikov socialistične, premožne elite. Imel je na razpolago vse, tudi izobrazbo v tujini in takoj visoke položaje v politiki in elektrogospodarstvu, kjer denar nikoli  ni bil problem! Sedaj se obnaša temu primerno, objestno, oblastniško!

Referendum je osnova demokracije! Ne se pustiti zavajati, tudi ne z številkami stroškov referenduma, ker ne drže! Gre za nezaslužene dodatke k pokojnini do konca življenja. V primeru potrditve  zakona bo nagrajena njihova, po njihovih, dekadentnih merilih, izbrana elita. Pri tem drugim ljudem, ki veliko več prispevajo k izboljšanju življenja nas vseh, znanstvenikom, dodeljujejo le enkratne nagrade, da ureditve starostnih in invalidskih pokojnin ne omenjam! 

Vse dobro vsem in nasvidenje v nedeljo na referendumu.

Janez Remškar

Za ZzR (Zbor za republiko)  

Predsednik Zveze upokojencev SLS

Read More
2025-04-26-SLS-kongres-429

Nova predsednica stranke je dr. Tina Bregant

Na kongresu Slovenske ljudske stranke v Slovenski Bistrici je bila za predsednico stranke izvoljena dr. Tina Bregant.

Slovenska Bistrica, 26. april 2025 – Na volilnem Kongresu Slovenske ljudske stranke so delegatke in delegati SLS za novo predsednico s skoraj soglasno podporo izvolili dr. Tino Bregant. V izjavi za medije je ocenila, da je stranka zbrala sile, zdaj pa bodo lahko nadaljevali “uspešno pot v prihodnost”. Med prioritetami je izpostavila parlamentarne volitve, ob tem pa dejala, da verjame v razvojno koalicijo sorodnih strank. Med tremi cilji za stranko je izpostavila poenotenje, ki so ga po njenem prepričanju na kongresu že dosegli, sklic seje organov stranke, na kateri bodo začeli delo, in krepitev terena.

Podpredsedniki stranke so Mihaela Rožej, Suzana Lara Krause in Marko Balažic

Kongres SLS je izvolil tudi tri podpredsednike, ki so: podpredsednica, ki je bila voljena s predsednico, Mihaela Rožej, Suzana Lara Krause in Marko Balažic.

Predsednik Glavnega odbora SLS je Velislav Žvipelj

Za predsednika Glavnega odbora SLS je bil izvoljen Velislav Žvipelj, člani Izvršilnega odbora SLS (10) pa so postali Zvonko Govednik, Franc Rokavec, Srečko Ocvirk, Franc Hudoklin, Sašo Kodrič, Janez Podobnik, Liljana Rakun, Primož Jelševar, Modest Motaln in Janez Rajšp.

V Nadzorni odbor SLS (5) so bili izvoljeni: Miroslav Kosi, Andrej Presečnik, Iztok Starc, Franc Pance in Darinka Fakin.

Minuta molka za papeža Frančiška in posebno priznanje SLS dr. Berti Jereb

Ob začetku kongresa so se udeleženci z minuto molka spomnili na papeža Frančiška in vse nedavno preminule člane SLS. 

Marko Balažic je izročil tudi priznanje dolgoletni članici dr. Berti Jereb, ki bo letos 25.maja praznovala častitljivo obletnico, 100 letnico rojstva: Hvala, prof. dr. Berta Jereb, za vse vaše delo za mlade bolnike z rakom, za njihovo spremljanje in spodbujanje po preboleti bolezni. Hvala za vašo zvestobo SLS. Želimo vam čimveč zdravja in zadovoljnih dni v zavedanju, da ste veliko mladim in drugim s svojim plemenitim delom rešili, polepšali in oplemenitili življenje.”

Prvič pod ženskim vodstvom

Dosedanji predsednik Marko Balažic je pozdravil, da bo po 11 predsednikih zdaj z ženskim vodstvom “zavel nov veter v stranki”. Že pred tem je v pozdravnem nagovoru na kongresu dejal, da “danes stojimo pred izzivom – izzivom, da bomo ostali verni svojim temeljnim vrednotam, ki so nas vedno vodile.” Naš odgovor pa bo zaznamoval prihodnost za za domovino, narod in otroke, ki še pridejo.

Hvala predstavnikom drugih strank

Kongresa SLS so se udeležili tudi predstavniki drugih strank – prvak NSi Matej Tonin, poslanec SDS Franc Breznik ter predsednik Državnega sveta RS in stranke Fokus Marko Lotrič.

Fotogalerija

foto: Rok Rakun

dr. Tina Bregant

Kot zdravnica je po diplomi leta 2002 na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravljala delo mlade raziskovalke in specializantke pediatrije na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Leta 2013 je doktorirala s področja nevroloških ved, kasneje pa opravila dodatno specializacijo s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. Trenutno je zaposlena v zavodu CIRIUS Kamnik kot specialistka pediatrije in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. Dela z najranljivejšo populacijo – otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. V času epidemije Covid je delala kot državna sekretarka in nato vodja kabineta na Ministrstvu za zdravje. 

Je mestna svetnica SLS v Ljubljani.

Read More
Papež

Vpis v sožalno knjigo

Ljubljana, 24. april 2025 – Predsednik Marko Balažic je na Apostolski nunciaturi v imenu Slovenske ljudske stranke v žalno knjigo vpisal sožalno sporočilo ob smrti papeža Frančiška.
 
Ob tem objavljamo zapis, ki ga je delil za današnjo spominsko številko Družine, ki je v celoti posvečena papežu:
“Papež Frančišek je vodil z zgledom – živel je, kar je učil – ter po navdihu Frančiška Asiškega izkazoval redko držo: najbolj ranljive in pomoči potrebne je jemal za sebi enake. Ta zgled se mi zdi ključen tudi za politika – da zna biti v zmagah velikodušen in v služenju ljudem ponižen – čeprav to sodobni volivci prepoznavajo kot slabost ter ga često izpostavljajo trpljenju, kot ga je izkusil Job. Moderni individualizem ne sme privesti do oslabitve občutka za skupno dobro, ampak obstaja tudi pot, da človek razvija sebe ob zavedanju, da brez drugih ni v celoti človek.
Frančiškov odhod na velikonočni ponedeljek prinaša sporočilo: zmagalo je življenje nad smrtjo in upanje nad obupom. Sporočilo, ki sem ga v mojem vsakdanu osmišljal preko hčere Pije, ki je, odkar je izvedela, da je papež v bolnišnici, vsak večer molila zanj. Hvala za potrditev, da resnična moč leži v ljubezni, ki ne išče svojega.”

Read More
maksim-gaspari-1917-velika-noc-st-98-slika-29579753

Blagoslovljeno veliko noč

Naj vas velikonočni prazniki napolnijo z mirom, ljubeznijo in upanjem. Vam in vašim bližnjim želimo blagoslovljeno veliko noč!

Read More
SLS Umek

Izredni volilni kongres mora postati kongres poenotenja

Objavljamo kolumno dr. Andreja Umka o izrednem volilnem kongresu Slovenske ljudske stranke z naslovom: Poenotenje ali propad. Kolumna je bila objavljena 9. marca 2025 v Slovencu

Slovensko ljudsko stranko (v nadaljevanju SLS) čakata letos in prihodnje leto dva izredno pomembna dogodka, ki bosta zanjo odločilnega pomena. To sta izredni volilni kongres letos v tednu po Veliki noči in drugo leto spomladi ali pa tudi prej volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Odločilna sta ta dva dogodka za to, ker neuspeh na njima lahko pomeni tudi konec te najstarejše demokratične stranke v Sloveniji. Osebno smatram, da bo kongres neuspešen, če demokratično izvoljeno vodstvo, v demokratičnost volitev ne dvomim, ne bo imelo zaupanja vseh, res vseh članov in simpatizerjev SLS. Prepričan sem, da bo prvemu neuspehu, če bo do njega prišlo, sledil tudi drugi neuspeh, da se SLS ne bo uvrstila v Državni zbor RS. Obratno sem tudi prepričan, da bo poenotenju in na njemu temelječi pripravljenosti za delo, sledil tudi uspeh na državnozborskih volitvah. Ta pa bo SLS ponovno uvrstil med pomembne dejavnike v slovenskem javnem življenju in politiki.

Ta svoj pogled želim na kratko utemeljiti. Pri tem se bom izogibal konkretnih imen in datumov, ker želim poudariti trende in ne razpravljati o odgovornosti tega ali onega. Če se držim tega principa, lahko ugotovim, da je bila SLS dokaj uspešna na vseh dosedanjih lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji. To potrjuje število izvoljenih županov in občinskih svetnikov. Če tem dodam še župane in svetnike, ki so (ali so bili) člani SLS in so na volitvah nastopili kot neodvisni, lahko trdim, da je na lokalni ravni SLS uspešnejša od nekaterih strank s pomembnim zastopstvom v Državnem zboru, pa tudi od strank, ki so oblikovale in vodile vlado Republike Slovenije. Prepričan sem, da zasedba Državnega sveta Republike Slovenije to mojo tezo potrjuje. Če koga od spoštovanih bralcev zanimajo konkretne številke, jih lahko dobi na sedežu stranke. Na državni ravni tako pri volitvah v Državni zbor kot pri evropskih volitvah pa je slika ravno obratna, SLS je vsaj na nekaj zadnjih volitvah neuspešna. Že nekaj državnozborskih volitev zapored se ji ni uspelo uvrstiti se v Državni zbor, na evropskih volitvah pa je dobila evropskega poslanca samo, če je nastopila v povezavi z eno od desnosredinskih strank. Pred izrednim kongresom in državnozborskimi volitvami, tema za prihodnost SLS ključnima dogodkoma, se moramo vprašati od kod te razlike.

Kot sem že omenil je SLS na lokalnem, to je na občinskem nivoju, močna stranka s številnim članstvom. Iz tega članstva izhajajo tudi številni dobri kandidati za funkcije tako v stranki sami kot tudi za občinske svetnike, poslance in druge funkcije na državnem nivoju. Ta številčnost dobrih kandidatov daje na občinskem nivoju dobre rezultate. To dejstvo pripisujem veliki razdrobljenosti Slovenije na občine, saj jih imamo kar 212. Zato se morajo občinski odbori, ko postavljajo kandidate za županska in svetniška mesta, le redko (rekel bi izjemoma) odločati med več dobrimi kandidati. SLS ostaja tako v podpori svojim kandidatom enotna in to nas na tem nivoju vodi tudi do uspeha. Na državnem nivoju pa postane, ali je vsaj do sedaj postala zadeva bistveno drugačna. Število mest, za katera se kandidira na državnem nivoju, je bistveno manjše. V Državnem zboru je splošno izvoljivih samo oseminosemdeset mest. Zato moramo v SLS, poudarjam zaradi številnih dobrih kandidatov, izvršiti notranjo selekcijo. Čeprav selekcijski postopek poteka demokratično in prepričan sem, da je tako, z izidom niso vsi zadovoljni. In po izkušnjah nekaj zadnjih volitev, nezadovoljni del članstva ni pripravljen podpreti demokratično izvoljenih kandidatov. To pa vnaša v slovensko volilno telo nezaupanje v kandidate SLS in vodi do poraznih rezultatov na nekaj zadnjih parlamentarnih volitvah. Volivci pač ne glasujejo za stranko in njene kandidate, če ti v svoj lastni stranki nimajo polne podpore.

Naj zaključim z mislijo: SLS potrebuje uspeh na prihajajočih državnozborskih volitvah. Uspeh lahko interpretiramo eni tako drugi drugače, vendar vsaj za mene je minimum uspeha ponovna uvrstitev SLS v Državni zbor. O uspehu ali neuspehu SLS pa bomo vsaj po mojem mnenju odločali na bližnjem izrednem, volilnem kongresu. Ta mora postati kongres poenotenja in kandidati na državnozborskih volitvah morajo uživati polno podporo poenotene SLS. V to moramo prepričati tudi slovenske volivce. Prepričan sem, da uspeh v tem primeru ne bo izostal.

Read More
1741684191913_ZK25_ZLATI-Certifikat__02.jpg

Občina Pivka med najboljšimi občinami v Sloveniji

Iskreno čestitamo županu g. Robertu Smrdelju in občini Pivka za prejem zlatega ISSO certifikata, ki potrjuje njen razvoj in visoko kakovost življenja v občini. 

Občina posebej izstopa pri spodbujanju podjetništva. Med vsemi občinami je zasedla 3. mesto. V petih letih so v Pivki za spodbujanje podjetništva porabili 650 evrov na prebivalca, povprečje za 212 občin je 70 evrov.

Občina je osvojila 4. mesto na področju »Zelenega proračuna«. V Pivki so za varovanje naravne dediščine in za spodbujanje obnovljivih virov energije v petih letih namenili 306 evrov na prebivalca. Povprečje za slovenske občine je 39 evrov.

Odlično je tudi 12. mesto glede deleža ekološkega kmetijstva. Po ekoloških načelih je v Pivki obdelanih 37 odstotkov vseh kmetijskih površin. Slovensko povprečje je 11 odstotkov.

V skupnem seštevku rezultatov kazalnikov Informacijskega sistema slovenskih občin – Zlati kamen Sistem ISSO ( demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje) je Občina Pivka v zgornji tretjini med vsemi slovenskimi občinami.

Prirejeno po: https://www.pivka.si/objava/1067285

Read More