Izredni volilni kongres mora postati kongres poenotenja
Objavljamo kolumno dr. Andreja Umka o izrednem volilnem kongresu Slovenske ljudske stranke z naslovom: Poenotenje ali propad. Kolumna je bila objavljena 9. marca 2025 v Slovencu.
Slovensko ljudsko stranko (v nadaljevanju SLS) čakata letos in prihodnje leto dva izredno pomembna dogodka, ki bosta zanjo odločilnega pomena. To sta izredni volilni kongres letos v tednu po Veliki noči in drugo leto spomladi ali pa tudi prej volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Odločilna sta ta dva dogodka za to, ker neuspeh na njima lahko pomeni tudi konec te najstarejše demokratične stranke v Sloveniji. Osebno smatram, da bo kongres neuspešen, če demokratično izvoljeno vodstvo, v demokratičnost volitev ne dvomim, ne bo imelo zaupanja vseh, res vseh članov in simpatizerjev SLS. Prepričan sem, da bo prvemu neuspehu, če bo do njega prišlo, sledil tudi drugi neuspeh, da se SLS ne bo uvrstila v Državni zbor RS. Obratno sem tudi prepričan, da bo poenotenju in na njemu temelječi pripravljenosti za delo, sledil tudi uspeh na državnozborskih volitvah. Ta pa bo SLS ponovno uvrstil med pomembne dejavnike v slovenskem javnem življenju in politiki.
Ta svoj pogled želim na kratko utemeljiti. Pri tem se bom izogibal konkretnih imen in datumov, ker želim poudariti trende in ne razpravljati o odgovornosti tega ali onega. Če se držim tega principa, lahko ugotovim, da je bila SLS dokaj uspešna na vseh dosedanjih lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji. To potrjuje število izvoljenih županov in občinskih svetnikov. Če tem dodam še župane in svetnike, ki so (ali so bili) člani SLS in so na volitvah nastopili kot neodvisni, lahko trdim, da je na lokalni ravni SLS uspešnejša od nekaterih strank s pomembnim zastopstvom v Državnem zboru, pa tudi od strank, ki so oblikovale in vodile vlado Republike Slovenije. Prepričan sem, da zasedba Državnega sveta Republike Slovenije to mojo tezo potrjuje. Če koga od spoštovanih bralcev zanimajo konkretne številke, jih lahko dobi na sedežu stranke. Na državni ravni tako pri volitvah v Državni zbor kot pri evropskih volitvah pa je slika ravno obratna, SLS je vsaj na nekaj zadnjih volitvah neuspešna. Že nekaj državnozborskih volitev zapored se ji ni uspelo uvrstiti se v Državni zbor, na evropskih volitvah pa je dobila evropskega poslanca samo, če je nastopila v povezavi z eno od desnosredinskih strank. Pred izrednim kongresom in državnozborskimi volitvami, tema za prihodnost SLS ključnima dogodkoma, se moramo vprašati od kod te razlike.
Kot sem že omenil je SLS na lokalnem, to je na občinskem nivoju, močna stranka s številnim članstvom. Iz tega članstva izhajajo tudi številni dobri kandidati za funkcije tako v stranki sami kot tudi za občinske svetnike, poslance in druge funkcije na državnem nivoju. Ta številčnost dobrih kandidatov daje na občinskem nivoju dobre rezultate. To dejstvo pripisujem veliki razdrobljenosti Slovenije na občine, saj jih imamo kar 212. Zato se morajo občinski odbori, ko postavljajo kandidate za županska in svetniška mesta, le redko (rekel bi izjemoma) odločati med več dobrimi kandidati. SLS ostaja tako v podpori svojim kandidatom enotna in to nas na tem nivoju vodi tudi do uspeha. Na državnem nivoju pa postane, ali je vsaj do sedaj postala zadeva bistveno drugačna. Število mest, za katera se kandidira na državnem nivoju, je bistveno manjše. V Državnem zboru je splošno izvoljivih samo oseminosemdeset mest. Zato moramo v SLS, poudarjam zaradi številnih dobrih kandidatov, izvršiti notranjo selekcijo. Čeprav selekcijski postopek poteka demokratično in prepričan sem, da je tako, z izidom niso vsi zadovoljni. In po izkušnjah nekaj zadnjih volitev, nezadovoljni del članstva ni pripravljen podpreti demokratično izvoljenih kandidatov. To pa vnaša v slovensko volilno telo nezaupanje v kandidate SLS in vodi do poraznih rezultatov na nekaj zadnjih parlamentarnih volitvah. Volivci pač ne glasujejo za stranko in njene kandidate, če ti v svoj lastni stranki nimajo polne podpore.
Naj zaključim z mislijo: SLS potrebuje uspeh na prihajajočih državnozborskih volitvah. Uspeh lahko interpretiramo eni tako drugi drugače, vendar vsaj za mene je minimum uspeha ponovna uvrstitev SLS v Državni zbor. O uspehu ali neuspehu SLS pa bomo vsaj po mojem mnenju odločali na bližnjem izrednem, volilnem kongresu. Ta mora postati kongres poenotenja in kandidati na državnozborskih volitvah morajo uživati polno podporo poenotene SLS. V to moramo prepričati tudi slovenske volivce. Prepričan sem, da uspeh v tem primeru ne bo izostal.

Občina Pivka med najboljšimi občinami v Sloveniji
Iskreno čestitamo županu g. Robertu Smrdelju in občini Pivka za prejem zlatega ISSO certifikata, ki potrjuje njen razvoj in visoko kakovost življenja v občini.
Občina posebej izstopa pri spodbujanju podjetništva. Med vsemi občinami je zasedla 3. mesto. V petih letih so v Pivki za spodbujanje podjetništva porabili 650 evrov na prebivalca, povprečje za 212 občin je 70 evrov.
Občina je osvojila 4. mesto na področju »Zelenega proračuna«. V Pivki so za varovanje naravne dediščine in za spodbujanje obnovljivih virov energije v petih letih namenili 306 evrov na prebivalca. Povprečje za slovenske občine je 39 evrov.
Odlično je tudi 12. mesto glede deleža ekološkega kmetijstva. Po ekoloških načelih je v Pivki obdelanih 37 odstotkov vseh kmetijskih površin. Slovensko povprečje je 11 odstotkov.
V skupnem seštevku rezultatov kazalnikov Informacijskega sistema slovenskih občin – Zlati kamen Sistem ISSO ( demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje) je Občina Pivka v zgornji tretjini med vsemi slovenskimi občinami.
Prirejeno po: https://www.pivka.si/objava/1067285
Država, ki uničuje lastne ljudi: demografska zima
Slovenija se sooča z alarmantno demografsko krizo, ki resno ogroža prihodnost našega naroda. Število rojstev v državi strmo upada, medtem ko je število smrti že več let večje od števila novorojenčkov. Če ne bomo ukrepali, bodo posledice katastrofalne.
Rekordno nizko število rojstev
Leta 2023 se je v Sloveniji rodilo le 16.989 otrok, kar je najmanj v zgodovini samostojne države. Število rojstev je v konstantnem padanju, kar pomeni, da se narod stara. Če je bilo še leta 2010 rojenih 22.343 otrok, pa negativni trendi kažejo, da bo lahko že leta 2027 rojenih manj kot 15.000 otrok.
Kdo bo čez 20 let še delal?
Upadanje števila rojstev in staranje prebivalstva pomenita, da bo sčasoma vedno manj ljudi v delovno aktivni dobi, medtem ko bo število upokojencev eksponentno naraščalo. To bo povzročilo kolaps pokojninskega sistema, pomanjkanje delovne sile in večje davčne obremenitve za tiste, ki še delajo. Politika bo težavo skušala kratkoročno reševati s priseljevanjem, a bo samo s tem ukrepom neprovratno ogrozila obstoj naroda.
Ali država dela dovolj?
Slovenija potrebuje resne reforme družinske in pokojninske politike, več spodbud za mlade družine, resne reze v birokraciji in ukrepe, ki bodo konkretno izboljšali življenjski standard. Brez takojšnjih sprememb bo prihodnost slovenskega naroda negotova.
Delite svoje mnenje na socialnih omrežjih (Na X pod objavo ali objavo na Facebooku) in pomagajte širiti zavedanje o tej pereči težavi!

V NG SLS zaskrbljeni zaradi dolgotrajne neodzivnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Novi generaciji Slovenske ljudske stranke (NG SLS) smo globoko zaskrbljeni zaradi dolgotrajne neodzivnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministra iz vrst Levice Luka Mesca, ki že skoraj leto dni ne odgovori na pritožbe študentov, ki jim je bila izdana odločba o mirovanju štipendij. To mnoge od njih postavlja v težak socialni položaj in ogroža nadaljevanje študija.
Pristojni Centri za socialno delo (CSD) so v več primerih študentom izdali odločbe o mirovanju štipendije, na katere so se omenjeni pritožili z ustreznimi dokazili. Na CSD so pritožbe preverili, ugotovili, da so dopustne in jih predali v reševanje Ministrstvu. Po več kot pol leta brez odgovora je bil odziv CSD, da drugostopenjski organ še ni odločil. Po tem so se skupaj obrnili tudi na Ministrstvo, a odgovora prav tako še vedno niso prejeli.
V NG SLS poudarjamo, da je tovrstno neodzivnost nesprejemljivo in ne spoštuje dostojanstva študentov. Koordinator NG SLS Aljaž Barlič je ob tem izpostavil: »Na nas je je obrnilo več študentov, ki so jim kratene pravice do štipendij in sodnega varstva. Po naših informacijam Ministrstvo ne odgovarja tudi na pritožbe ostalih, ki so upravičeni do socialnih prejemkov, npr. mamicam samohranilkam. Ob tem pozivam vse, da nam podobne primere javijo na elektronski naslov novageneracija@novageneracija.si.«
V NG SLS pričakujemo boljši posluh Ministrstva in ministra Mesca do problemov socialno ranljivih skupin. Ker odnos do ranljivih skupin posebej izpostavlja tudi stranka Levica, želimo, da se njihovim temeljnim vrednotam ne bi prvi izneverili ravno njihovi ministri.
Dopis, s katerim smo se obrnili na ministra Mesca:

Naj bo to začetek novega obdobja političnega in gospodarskega napredka
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je slavila koalicija Krščanskodemokratske unije (CDU) in Krščanskosocialne unije (CSU), Friedrich Merz pa bo predvidoma postal naslednji kancler.
Predsednik SLS Marko Balažic je g. Merzu ter koaliciji CDU+CSU čestital za prepričljivo zmago in zapisal: “Upam, da čim prej udejanjite nujno potrebne spremembe za več stabilnosti in razuma tako v Nemčiji kot Evropski uniji. Naj bo to začetek novega obdobja političnega in gospodarskega napredka. Viel Erfolg!”
V SLS se tudi v naprej veselimo dobrega sodelovanja s CDU+CDU.

Slovenija v dolgovih: Kam nas vodi prihodnost?
Slovenija se vse bolj pogreza v dolgove. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je konec leta 2023 dolg države dosegel kar 43,7 milijarde evrov, kar pomeni, da sta bila vsak Slovenec in Slovenka posredno zadolžena za približno 21.000 evrov.
Kljub nenehnemu zadolževanju pa številni opažajo, da kakovost javnih storitev ne sledi rasti dolga – zdravstvo, šolstvo in infrastruktura ostajajo v slabem stanju oziroma se njihova kakovost celo poslabšuje.
Kje se torej izgublja denar? Velik del sredstev se porabi za vzdrževanje birokracije in neučinkovitih sistemov, velik del si ga med seboj razdelijo tudi elite, namesto da bi se vlagalo v izboljšanje življenjskih pogojev vseh državljanov. Nedavna afera SPIRIT je razkrila resne nepravilnosti pri dodeljevanju državnih subvencij, kar poudarja potrebo po odgovornem ravnanju z javnimi sredstvi.
Namesto da bi Vlada RS resno pristopila k reševanju gospodarskih in finančnih izzivov, se ukvarja s političnimi spopadi, kadrovskimi menjavami in populističnimi ukrepi, ki le še povečujejo dolg. Nepremišljene poteze in pomanjkanje jasne vizije ogrožajo dolgoročno stabilnost države, medtem ko bodo najvišjo ceno plačale prihodnje generacije. Slovenija si ne more privoščiti takšne neresnosti – čas je za odgovorno in učinkovito vodenje!
V Slovenski ljudski stranki opozarjamo, da mora Slovenija pristopiti k bolj odgovornemu upravljanju državnih financ in prenehati z nepotrebnim zapravljanjem našega denarja.

Slovenska kmečka zveza (SKZ) proti novi kmetijski reformi
SPOROČILO ZA JAVNOST: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA PROTI NOVI KMETIJSKI REFORMI
V Slovenski kmečki zvezi (SKZ) pri Slovenski ljudski stranki smo si po vzoru Avstrije, kjer sistem uspešno deluje, že od osamosvojitve prizadevali za ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). S težavo smo prepričali partnerje v vladi Janeza Drnovška, da je zbornica nujna za ohranjanje slovenskega kmetijstva in njenega razvoja.
Pod duhovnim vodstvom dr. Franca Zagožna, ministra Cirila Smrkolja s poslanci, na čelu s Potočnikom in Tomažičem, ter drugimi, smo leta 1999 sprejeli zakon in ustanovili KGZS. Ta korak je bil nujen v procesu približevanja Evropski uniji: Slovenija se je nahajala v obdobju usklajevanja zakonodaje in inštitucij zahtevam EU (t.i. screening), prav tako je bilo s strani komisarja za kmetijstvo g. Fischlerja sugerirano, da bi ob tako obsežni zakonodaji s področja kmetijstva, veterine in ribištva, Slovenija morala imeti reprezentativnega zastopnika kmetov in ribičev. Obenem pa je država morala zagotoviti, da bo kmetijska svetovalna služba delovala neodvisno in nepristransko od izvršne oblasti, kar zahtevajo tudi trenutni predpisi EU. To znotraj ministrstva ni moglo biti in ne more biti zagotovljeno.
Zbornica je do danes delovala v dobrobit kmetstva, prehranske varnosti in varovanja okolja. Zato ji je večina vlad tudi nasprotovala, saj so videle, da je kmet dobro organiziran, napreden in da z njim ne morejo manipulirati. Kar nekaj ministrov si je zbornico skozi vprašanje financiranja hotelo podrediti. Takšna dejanja so bila v preteklosti že označena kot neodgovorna.
KGZS je bila tista organizacija, ki je prispevala k uspešnemu prehodu v EU, tista organizacija, ki je uspešno implementirala tako ukrepe SKP za slovensko podeželje, kot pripomogla k prilagoditvi kmetij novim predpisom. Pri tem je poglavitno vlogo igrala ravno kmetijska svetovalna služba. Njena vloga je dosti bolj pomembna, kot jo s spremembo zakona o kmetijstvu vidi ministrstvo. To je žalostno in zaskrbljujoče.
Novela novega Zakona o kmetijstvu želi iz kmetijske zbornice prenesti strokovne službe na ministrstvo. To nas vrača v obdobje, predno je Slovenija naredila prve korake proti vstopu v EU. Zato odločitvi nasprotujemo in menimo, da je za kmetijstvo in državo škodljiva. Prepričani smo, da gre izključno za politično odločitev, ki se jo želi obleči v strokovna oblačila, ta oblačila pa so preveč prozorna, da bi se skril pravi namen odločitve.
Zbornica na ta način ne bo več v službi kmeta, ampak bo postala podrejena politiki, ki jo ne bo usmerjala strokovno, ampak politično. To je slabo za kmetovanje, pridelavo hrane, in zagotavljanje prehranske varnosti. Na način prenosa bomo napravili dodatnih 350 državnih birokratov, od katerih ne bo pravega učinka.
Kmetijstvo je občutljiva panoga. Če izgubimo kmete in kmetijsko zemljo, izgubimo tudi prehransko suverenost. A kaj, ko kmetijsko politiko danes vodijo nevladne organizacije, ki jim ni mar za prehransko varnost, obdelano in kultivirano podeželje, ampak jim je mar le za svoje eksibistične enostranske poglede na življenje.
Zato v Slovenski kmečki zvezi izredno nasprotujemo takemu početju in nasprotujemo tem rešitvam, kakor tudi načinu sprejemanja obsežnega paketa zelo pomembne kmetijske zakonodaje. V pripravo katere ključni deležniki v kmetijstvu niso bili vključeni.
Slovenka kmečka zveza
Branko Tomažič
Ciril Smrkolj
Igor Hrovatič
SLS se na predlog predsednika Marka Balažica podaja na izredni kongres
SPOROČILO ZA JAVNOST: SLS SE NA PREDLOG PREDSEDNIKA PODAJA NA IZREDNI KONGRES
Slovenska Bistrica, 3. februar 2025
Slovenska ljudska stranka (SLS) bo na predlog predsednika Marka Balažica sklicala izredni kongres z namenom poenotenja stranke in krepitve njenega delovanja. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi okrepili enotnost ter začrtali jasno pot za prihodnost SLS ter na ta način okrepili stranko pred volitvami v Državni Zbor RS.
Služba za odnose z javnostmi SLS

SLS zahteva takojšen odstop ministra Hana, sekretarja Frangeža in župana Švagana ter razveljavitev spornih razpisov