Zadnji prizori iz Slovenske Bistrice, ko občani v vrsti čakajo na to, da bi se lahko vpisali in dobili svojega osebnega zdravnika, so odraz našega razpadajočega zdravstvenega sistema. Vzrok za vrzel v družinski medicini v Slovenski Bistrici je, kot so zapisali, da je maja letos zapustila delovno mesto direktorica, zdravnica družinske medicine, dodatno pa se je konec junija upokojila koncesionarka.

Ob tem je treba takoj povedati, da imajo koncesionarji, ki so del javnega zdravstva, prijavljenih v povprečju več bolnikov, kot zdravniki, ki delajo v zdravstvenih domovih. Ali so se odgovorni do sedaj vprašali, zakaj?

Pomembno dejstvo je, da se mladi zdravniki vse manj odločajo za delo v tej, zelo pomembni veji medicine. Vzroki za to so bili že davnega leta 2000 objavljeni v reviji Lancet, eni izmed najbolj pomembnih strokovnih revij. Ugotovitve so bile jasne: preobremenjenost, prevelika odvisnost od uprave, omejevanje pri delu, slaba možnost napredovanja, vse pogostejše grožnje iz strani pacientov itd.

Ampak za vse to smo bili in smo pri nas gluhi. Raje prisluhnemo neumnostim, ki jih širijo samozvani predstavniki pacientov »Glas ljudstva« z »izjemnim poznavalcem« dela v družinski ambulanti, g. Jenullom. Ta govori o nizkih količnikih, ki naj bi si jih izpogajali zdravniki. Da res je, da so nižji kot pred leti, res pa je tudi, da je delo vse bolj zapleteno zaradi staranja in polimorbidnosti velikega dela pacientov. Res je tudi, da družinske zdravnike ravnanje ZZZS s svojimi predpisi vse bolj oddaljuje od pacienta. Sistem dela tako v družinski ambulanti, kot tudi v bolnišnicah, ne skrbi za to, da bi bila omogočena prepotrebna komunikacija med osebnim zdravnikom in specialistom. Za nameček je zdravnik, ki se »preveč« zanima za svojega pacienta, mnogokrat vzet »kot nadležen sitnež«, kar je del naše kulture. Kot je del naše kulture, oprostite nekulture, izjava dr. Goloba, da nekateri zdravniki ne delajo oziroma si prenaročajo paciente v svoje samoplačniške ambulante. To naj bi izjavljali pacienti. Prosim za podatke! Oprostite! Ampak saj on odloča kdo bo direktor, vlada imenuje svoje ljudi v nadzorne Svete zavodov, ki so dogovorni, če se to res dogaja! Ali morda to razume? Seveda nepravilnosti ne izključujem, želim le poudariti kdo je, če so to dogaja, odgovoren.

Torej! Delo v ambulanti družinske medicine je lepo. Še posebej, če ima zdravnik dovolj časa za pogovor, kar pa omejujejo pravila ZZZS. Delo je nadvse odgovorno, kajti najmanjša napaka, neupoštevanje določenega podatka iz anamneze ali izvida, lahko usodno odloži pravočasno diagnozo. Mnogokrat to delo podcenjujemo tudi specialisti in tudi sami pacienti kaj hitro žele napotnico za specialista. Delo v družinski medicini je pri nas zelo feminizirano in bi se bilo treba vprašati zakaj? Seveda to ni nič slabega, ker je pri delu zdravnic – žena, mater, brez dvoma, dokazano z raziskavami, prisotne več empatije! Žal je pa tudi več izpada na delu in potrebe po nadomeščanju, česar naša zakonodaja oziroma normativi ne upoštevajo.

Razmere za delo so torej slabe in vse manj je interesa za tako delo. Ob tem se najdejo celo nekateri poznavalci razmer v našem zdravstvu in navajajo koliko več zdravnikov imamo pri nas v zadnjih letih. Žal pri tem ne navedejo za koliko se je povečalo število zdravnikov v naših sosednjih državah. Spet gre za eno od manipulacij in ustvarjanje, največkrat neupravičenega, negodovanja na račun zdravnikov.

prim. Janez Remškar, dr. med.

predsednik Zveze upokojencev pri SLS

Foto: Sašo Bizjak / Večer