Dr. Peter Gregorčič: Potrebujemo več in ne manj svobode govora

Kandidat za evropskega poslanca na listi SLS dr. Peter Gregorčič se je 19. januarja 2024 na povabilo ljubljanskega nadškofa, msgr. Stanislava Zoreta, ob godu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev, udeležil tradicionalnega srečanja novinarjev katoliških medijev. Po sv. maši je predstavil svoj pogled na posebnosti slovenske medijske krajine. Predstavitev dr. Gregorčiča se nahaja v galeriji na koncu članka, v nadaljevanju pa predstavljamo njegove glavne poudarke.

Dr. Gregorčič je v uvodu izpostavil, da posebnosti slovenske medijske krajine najbolj nazorno demonstrira dogajanje na javni RTV Slovenija, kjer je bil v preteklosti predsednik Programskega sveta. Dogodke, ki so se v zadnjih dveh letih odvili v tem javnem zavodu, je orisal s predstavitvijo 18 izbranih dogodkov, ki jih je opremil z izjavami posameznikov ali dokumenti.

Kot novoizvoljeni predsednik Programskega sveta, ki se je konstituiral 16. februarja 2022, nisem imel niti meseca miru.

“Nekateri zaposleni na RTV Slovenija, ki so si prizadevali za spremembe le zato, da se nič ne bi spremenilo, so svoje pritiske stopnjevali takoj po konstituiranju novega Programskega sveta,« je dejal dr. Gregorčič, ki je takšno vrsto pritiskov označil za t. i. vertikalni skupinski mobing. Ta je definiran tako: Skupina sodelavcev izvaja mobing nad nadrejenim z namenom odstraniti ga s položaja. Navadno se mobing izvaja v organizaciji, lahko pa napadalec prihaja tudi od zunaj. Pojasnil je, da je »tukaj šlo za kombinacijo obojega, saj so notranji mobing izvajali predvsem novinarji informativnega programa, zunanjega pa politika skupaj z izbrano civilno družbo, ki je kasneje tudi prevzela javni zavod RTV Slovenija.«

Bistvo »depolitizacije« je bila politična kadrovska čistka

Dr. Gregorčič je predvajal posamezne primere izjav najvidnejših predstavnikov izvršilne veje oblasti (predsednika vlade, dr. Robert Goloba, podpredsednice vlade, Tanje Fajon in ministrice za kulturo, dr. Aste Vrečko). Vse te izjave dokazujejo, da je s t. i. »depolitizacijo« vladajoča politika ob pomoči civilne družbe in kasneje tudi ob aktivni asistenci Ustavnega sodišča zasledovala en sam cilj – politično kadrovsko čistko na javnem zavodu RTV Slovenija z namenom njegovega prevzema s strani izbrane civilne družbe, kar se je po uveljavitvi novele Zakona o RTV Slovenija tudi zgodilo. Trenutni predsednik Sveta RTVS je namreč dr. Goran Forbici, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS), torej tiste civilne družbe, ki je sama sebi spisala zakon, s katerim je lahko kasneje prevzela RTV Slovenija.

Na srečanju novinarjev katoliških medijev je kandidat za evropskega poslanca dr. Peter Gregorčič z dokumenti pokazal, kako je Golobova vlada poskušala s pritiski in procesnimi manevri preprečiti zadržanje izvajanje zakona. Pojasnil je, kakšno vlogo je pri tem odigrala ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon, ki je del te iste civilne družbe, saj je tudi kot ustavna sodnica še vedno 20% dopolnilno zaposlena na Mirovnem inštitutu. Čeprav je bila kasneje iz procesa odločanja izločena, je na zakasnitev začasnega zadržanja poskušala vplivati s tem, da je »posvojila« predlog vlade in prispevala enega od treh podpisov, ki predsedniku Ustavnega sodišča nalagajo, da mora razpisati javno obravnavo. Če takrat večina na ustavnem sodišču ne bi odločila, da tega določila Zakona o ustavnem sodišču ni mogoče uporabiti pri procesnih sklepih, bi s tem začasno zadržanje postalo brezpredmetno, saj bi se nov Svet RTVS konstituiral, predno bi sodišče odločilo o začasnem ukrepu.

Vsaj v prvi fazi je torej Ustavno sodišče vendarle  človekove pravice varovalo dejansko in ne le teoretično (na papirju). Dne 16. februarja je namreč odločilo, da zadrži izvajanje dela izpodbijane novele. Politika je po tej odločitvi svoj pritisk stopnjevala tako na tedanje vodstvo RTVS, kot tudi na samo Ustavno sodišče. Pri tem je dr. Gregorčič dejal: »Nikoli ni dobro, če frustriraš politiko. Sploh pa ne, če to storiš politiki, ki teži k totalitarnosti.«

Politični zlom ustavnega sodišča je vodil v kadrovsko čistko in krnitev programa

»Ustavno sodišče pa se je pod vse večjimi političnimi pritiski zlomilo in, da bi ugodilo oblasti, 26. maja lani z manjšino svojih sodnikov 4:1 odločilo, da začasno zadržanje, ki ga je samo sprejelo, odpravi, ne da bi nam kot pritožnikom zagotovilo kakršno koli drugo učinkovito pravno sredstvo.« Pri tem je v obrazložitvi sklepa Ustavno sodišče navedlo, da »ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem roku, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva.« Dr. Gregorčič je pojasnil, da se je »sodišče zato odločilo, da zaščiti zakonodajalca, torej oblast, proti posamezniku, kar je v grobem nasprotju s samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic. Bistvo delitve oblasti je namreč v tem, da se posameznika ščiti pred zlorabami oblasti, ne pa da oblast enotno deluje proti posamezniku.«

Po odpravi začasnega zadržanja se je konstituiral nov Svet RTVS in imenoval novo vodstvo, ki je zgolj v pol leta pridelalo preko 10 milijonov evrov izgube, ob soglasju Sveta RTVS močno okrnilo programsko-produkcijski načrt in seveda izvedlo kadrovsko čistko.

Značilnosti slovenske medijske krajine

Konec lanskega leta je odstopil član uprave Simon Kardum. Bil je edini član uprave RTVS, ki je prišel od zunaj, torej izven tega podsistema, ki ga je v svoji izjavi po odstopu označil za »neprebojnega«. Dr. Gregorčič je izpostavil, da je očitno prav zato, ker je prihajal od zunaj, zmogel uvid v bistvo težav RTV Slovenija.

Kandidat za poslanca dr. Gregorčič je izpostavil nekaj ugotovitev iz odstopne izjave in intervjuja Karduma ter potegnil vzporednice z značilnostmi slovenske medijske krajine. Med njimi je še posebej izpostavil dejstvo, da veliko zaposlenih na RTV Slovenija nima ustrezne izobrazbe. Zbranim novinarjem je dr. Gregorčič dejal, da »novinar, ki nima izobrazbe in zato ne more napredovati, ne more biti neodvisen. Prav tako ne more neodvisno delovati novinar, ki ne razume, za kaj pri stvareh, o katerih poroča, gre, saj lahko v tem primeru – zgolj sledi in uresničuje interese svojega vira.« Zato je zbranim novinarjem in še posebej urednikom (tudi kot univerzitetni profesor) svetoval, »naj poskrbijo, da bodo njihovi mladi novinarji prišli do ustrezne izobrazbe in naj pazijo, da jih ne bi novinarsko delo na začetku kariere potegnilo do te mere, da bi zaradi tega ne dokončali šolanja in bi ostali brez izobrazbe na fakulteti, ki so jo že začeli.«

Dvojna merila Evropske komisije

Dr. Gregorčič je dogajanje na RTV Slovenija umestil tudi v evropski kontekst. Pri tem je pojasnil, da so Evropski komisiji prijavili kršitev prava EU, a se Komisija več mesecev sploh ni odzvala, čeprav bi morala skladno s svojimi protokoli, prijavitelje o prejemu prijave obvestiti v 15 delovnih dneh. Šele konec oktobra jih je Evropska komisija obvestila, da kršitev prava EU ni zaznala, saj je v poročilu o stanju pravne države za Slovenijo zapisano, da je Golobova vlada uresničila vsa priporočila Komisije glede neodvisnosti in svobode medijev. »Evropska komisija nam je ta dopis poslala dan po tistem, ko je to odločitev Komisije v Odmevih javno razkril predsednik vlade, dr. Robert Golob, še preden nam je bila znana kot prijaviteljem. To kaže na tesno sodelovanje med Evropsko komisijo in trenutno vlado v Sloveniji, vsaj kar se tiče t. i. depolitizacije RTV Slovenija,« je zbranim pojasnil dr. Gregorčič.

Razložil je tudi, kako je poročilo o stanju pravne države, na katero se je Komisija sklicevala, nastajalo in prikazal, da ima tem Evropska komisija očitno dvojna merila, ki so odvisna od politično-ideološke usmeritve. Kot predsednik Programskega sveta se je namreč marca lani sestal z delovno skupino Evropske komisije. Predstavil jim je svoje poglede in jim – tudi na njihovo pobudo – kasneje poslal še 7 elektronskih sporočil z ustreznimi dokumenti, ki se nanašajo na dogajanje, povezano s t. i. depolitizacijo javne RTV Slovenija. »Nobena od teh informacij v poročilo ni vključena. Sklepam, da zato, ker te informacije niso skladne z ideološkim in svetovno nazorskim kontekstom delovne skupine Komisije, ki poročilo pripravlja,« je zaključil dr. Gregorčič.

Ne bodite tiho

Dr. Gregorčič je predstavitev povzel z besedami: “Danes predstavljen proces me je naučil, da se je proti tako homogenemu oblastnemu aparatu, ki kot celota deluje proti posamezniku le zato, ker ne deli v celoti njegovih političnih pogledov, mogoče boriti le z javno besedo.”

Zato je danes eno od mojih sporočil tudi to: ne bodite tiho. Nikdar, nikoli in za nobeno ceno ne bodite tiho. Govorite in vztrajajte. Nikoli ne dopustite, da bi vas utišali.

Poudaril je, da je vse bistveno, kar je potrebno o omejevanju svobode govora vedeti, povedal že George Orwell v svoji knjigi 1984, ko je dejal: »Edini cilj Novoreka je zožiti razpon misli. Na koncu bomo miselno zločinstvo dobesedno onemogočili, ker ne bo besed, ki bi ga izražale. /…/ Vsako leto bo manj in manj besed, obseg zavesti pa vedno nekoliko ožji.«

Dr. Gregorčič je zato poudaril, da danes »potrebujemo več in ne manj svobode govora. Če si za to ne bomo prizadevali, najprej svojih stališč ne bomo imeli kje povedati, v drugem koraku jih ne bomo imeli več komu povedati in čisto na koncu jih tudi ne bomo več znali povedati.«